Imamo kadrovsko nerealističen in zato nestabilen zdravstveni sistem, ki ga je upravljalec, ministrstvo za zdravje, po nekih »EU zgledih« sicer lepo narisal na papir, a že za svoje osnovno delovanje zahteva ekscesno in glede na pravila EU nedopustno količino dela prek polnega delovnega časa (40 ur tedensko in maksimalno 8 ur dodatnega dela). Delo prek 48 ur tedensko je namreč kršenje EU direktive o delovnem času. Kljub temu je pri nas dopustno, če zdravstveni delavci podpišejo prostovoljni pristanek, ki ga lahko kadarkoli prekličejo. Če bi to zares storili, bi se sistem NMP in urgentnih centrov v nekaj dneh ustavil.
Ta sistem popolne odvisnosti od dela prek dopustnega delovnega časa žal velja v praktično vseh slovenskih bolnišnicah. Če bi zaposleni umaknili svoja soglasja za nedopustno nadurno delo, bi se bolnišnice ustavile, ker ne bi mogle več zagotavljati varnosti bolnikov v popoldanskem in nočnem času. Mnoge bolnišnice bi morale tudi ukinjati oddelke in ambulante, ki v veliki meri slonijo na nadurnem in pogodbenem delu. Ampak kdo je podpisoval zakone, uredbe in odločbe za investicije v službe in dejavnosti, ki niti približno nimajo kadrovskega kritja? Izključno ministrstvo za zdravje.
Mnogi smo že ob prejšnjih zdravniških stavkah pisali, da bi zdravniki morali že zdavnaj preklicati soglasja za delo prek 48 ur tedensko, če jih že država v skladu z direktivo EU sama ne prepove. Ne le zaradi sebe, ampak predvsem zato, ker bi s tem upravitelja zdravstvenega sistema prisilili, da se sooči z realnostjo slovenskega zdravstvenega sistema in se ji prilagodi, namesto da že desetletja uprizarjamo fantazijsko zdravstveno gledališče, ki ne funkcionira, predvsem pa nima nikakršnih rezerv. x n1.info
