Zapleti na prvih letošnjih volitvah so se začeli že pri tiskanju. V začetku aprila se je na Pošti Slovenije znašlo 40.000 natisnjenih in zapakiranih volilnih glasovnic za državnozborske volitve z napačnimi logotipi štirih strank, ki so kandidirale (Naša prihodnost – Dobra država, DeSUS, Lista Borisa Popoviča in NSi). V Državni volilni komisiji (DVK) so napako zaznali in izsledili ter preklicali in uničili napačne glasovnice. Napako so popravili – a ne povsem; nekdanja zaposlena v DVK Nina Mujagić je v dneh, ki so sledili, še enkrat poslala v tisk star strankarski logotip NSi. Ko so na DVK to ugotovili, je bilo natisnjenih že novih 110.000 glasovnic. Tudi te so naknadno uničili. Ko so nato že tretjič začeli tiskati glasovnice s pravimi logotipi, je zmanjkalo ustreznega papirja. Vse to uničevanje, ponovno tiskanje in zamude so rezultirali v prepoznem pošiljanju glasovnic v tujino. Do volilne nedelje jih vsi v tujini živeči Slovenci niso prejeli. Del glasovnic, namenjenih v Argentino, se je »nekje izgubil«. DVK je tik pred zdajci našla rešitev in vendarle omogočila glasovanje vsem volilnim upravičencem.
Tudi v Sloveniji na volilno nedeljo ni šlo vse gladko. V okraju Ljubljana – Moste Polje so na dan volitev za 30 minut podaljšali čas glasovanja na volišču Senožeti in za deset minut na volišču Bizovik, saj jim je zmanjkalo glasovnic in so morali čakati na nove. Volilni odbor na volišču v OŠ Brinje v Grosuplju je na obvestilo, ki je bilo po končanih volitvah objavljeno na volišču, zapisal napačne podatke o oddanih glasovih, tako da se ti niso ujemali s seštevkom glasov po strankah (podatki v zapisniku in v računalniški evidenci so bili po zagotovilih DVK pravilni).
Če so si v DVK ob zaprtju volišč oddahnili, ker so pravočasno rešili vse težave, so to storili prehitro. Slaba dva tedna kasneje se je izkazalo, da je njihov računalniški program napačno izračunal šest poslanskih mandatov. Dobrih deset dni je šest ljudi utemeljeno menilo, da so izvoljeni v državni zbor, vsaj eden od njih je svojemu delodajalcu vmes že izročil odpoved – a se je izkazalo, da pravzaprav niso oni tisti, ki so izvoljeni. Napak in težav pri izvedbi letošnjih državnozborskih volitev je bilo torej bistveno več kot v minulih letih, dogajale so se na različnih ravneh tako pred in med volitvami kot po volilni nedelji. To je vse prej kot obetaven uvod v tako imenovano supervolilno leto.
Dvom o delovanju sistema
»Glede na vse zaplete - glasovnice, ki so prepozno prispele v tujino, premalo glasovnic na nekaterih voliščih, kar je zelo hud zdrs, nazadnje pa še napačno določeni mandati – bi bil na mestu odstop vodstva DVK. V zrelih demokracijah bi nekdo za vse te napake prevzel odgovornost, kajti dogajanje pred volitvami in po njih vnaša dvom o delovanju sistema, zlasti v tako pregreti politični situaciji, kot je bila v Sloveniji,« je jasen politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič, »še posebej, ker DVK ni institucija, ki dela 24 ur dnevno vsak dan. Ne, njihova ključna naloga, izvedba volitev, se v povprečju izvaja enkrat vsaki dve leti. In nekdo, ki organizira volitve, mora zagotoviti delovanje sistema,« je prepričan.
Predsednik volilne komisije, vrhovni sodnik Peter Golob, je možnost, da bi kdorkoli odstopil, minulo nedeljo zavrnil. Tudi direktor DVK Dušan Vučko ne vidi razlogov za to, da bi odstopil.
DVK: Niti objektivno niti subjektivno nismo odgovorni
Na DVK so povedali, da bodo podali predlog za spremembo tistih členov zakona o volitvah v državni zbor, ki zadevajo roke za vložitev list kandidatov in roke pošiljanja volilnega gradiva v tujino oziroma roke za dospetje gradiva iz tujine. Sicer pa se strinjajo z oceno predsednika republike Boruta Pahorja, da je bil volilni proces pošten in transparenten. Poudarili so, da je v organizacijo in izvedbo volitev vključenih več kot 20.000 ljudi, zato obstaja verjetnost, da se pripetijo napake, »kar pa ne pomeni, da se postavlja dvom o delovanju sistema. Volilni proces je odprt in transparenten ter zasnovan tako, da odpravlja vsakršen dvom o legitimnosti načina izvedbe in izida glasovanja na posameznem volišču.« Ponovili so, da so državnozborske volitve padle v čas praznikov, kar je povzročilo težave pri pošiljanju volilnega gradiva v tujino, in dodali: »V zvezi s spremembo glede razdelitve mandatov pa naj spomnimo, da je končni izid volitev, vključno s poslanskimi mandati, potrjen takrat, ko DVK sprejme zapisnik o ugotovitvi izida volitev, ki se objavi tudi v Uradnem listu. Na podlagi tega se izvoljenim poslancem izda potrdilo o izvolitvi. Pred tem so izidi delni oziroma začasni.« Še več, pravijo, DVK je tista, ki je preverjala ustreznost porazdelitve mandatov in ugotovila, da je zaradi napačnega izračuna računalniškega programa prišlo do napačne razdelitve. »Vodstvo in službe DVK niso niti subjektivno niti objektivno odgovorni za napačen izračun računalniškega programa, so pa zaslužni za odkritje te napake,« so poudarili.
