Medtem ko večina oblik študentskega dela nastane zato, ker podjetja na hitro krpajo kadrovske vrzeli in se pri tem želijo izogniti pravilom in obveznostim rednega zaposlovanja, pa se pojavljajo tudi takšne oblike študentskega dela, ob katerih človek preprosto obnemi ali se zasmeji.
Med najbolj prikupne in nenavadne vsekakor sodijo božanje psov, opazovanje balona v zraku, iskanje voluharjev in preizkušanje jogurtov (pod pogojem, da so bili vsi vsaj malo okusni).
Nekaj zmede je v redakciji povzročilo študentsko delo "kopanje grmov". Pri tem študentskem delu se je pokazala pomembnost uporabe naglasnih znamenj v slovenščini. Ni namreč jasno, ali gre za kopánje grmov iz zemlje ali za kópanje grmov v vodi. Sklepamo, da gre za prvo, čeprav bi v trenutni suši človek lahko hitro pomislil tudi na drugo opcijo. Ker vrsta dela ni bila opremljena z naglasnim znamenjem, nam uganke niso uspeli razvozlati niti pri e-Študentskem Servisu, smo jih pa uspeli nasmejati.
Med bolj nenavadne oblike študentskega dela sodita tudi hlevar in prenos dvoživk ter popis tujerodnih invazivnih vrst v sklopu naravovarstvene raziskave. V znanstvene namene so lahko študenti kot raziskovalci sodelovali na nadmorski višini 3375 metrov. Med zanimivejšimi oblikami del, ki pričajo o obupanosti človeka, ki je delo razpisal, pa najdemo čakanje v vrsti pred upravno enoto ob 3. uri zjutraj. To delo so domnevno spodbudile izjemno dolge čakalne vrste zaradi stavke na upravnih enotah.
Sanjska dela študentk in študentov
So pa pri e-Študentskem Servisu naredili tudi anketo sanjskih del slovenskih študentov. Med najbolj zanimivimi odgovori so našli poklice, kot so babištvo, gorska reševalka, astronavt, biolog na Severnem tečaju, inženir podatkovne znanosti za avtonomno vožnjo, vzdrževalka/serviserka letal, dizajner/arhitekt za ladje, delo za ekipo formula 1, gospodinja z lastnim samooskrbnim gospodinjstvom, butler (glavni strežnik).
Aprilska raziskava iz leta 2025 je razkrila dodatne vpoglede v pričakovanja mladih. Čeprav pogosto izpostavljajo pomen fleksibilnosti in svobode, si jih kar 54 odstotkov še vedno želi redne zaposlitve za nedoločen čas. Le 6 odstotkov bi jih izbralo pogodbo za določen čas, vsega 4,6 odstotka pa jih želi delati kot freelancerji. Ob tem si jih 47 odstotkov želi stalno delo na lokaciji delodajalca. Zajetnih 41 odstotkov daje prednost hibridnemu delu, 5 odstotkov pa bi jih delalo povsem na daljavo.
Tudi pri urnikih prevladuje tradicionalizem. 46,3 odstotka jih preferira klasičen delovnik (5 dni po 8 ur). 19,5 odstotka bi jih izbralo skrajšani delovnik, le 11,3 odstotka pa si želi projektno delo (npr. več kot 8 ur na dan, nato neko obdobje prosto).
