Agencija RS za energijo vztraja, da mora biti strošek omrežnine sorazmeren s tem, koliko porabnik obremenjuje elektroenergetsko omrežje. Bolj ko ga obremenjuje, višjo omrežnino naj plačuje. Tudi zato bi morali lastniki sončnih elektrarn v prihodnje plačevati nekoliko več kot pred lansko uvedbo reforme. Vlada Roberta Goloba se je odločno uprla temu pristopu in terja vrsto sprememb omrežninskega akta, ki bi omogočile privilegije in stroškovne odpustke lastnikom sončnih elektrarn.
Več elektrike proizvedli s soncem kot s premogom
Nemčija je eden od evropskih prvakov na področju izkoriščanja sončne in vetrne energije. Skoraj polovico elektrike na letni ravni ustvari z obnovljivimi viri energije. Po napovedi Nemškega združenja sončne industrije (BSW) bo letos prvič več električne energije proizvedene s sončno energijo kot s premogom oziroma lignitom. Širitev proizvodnje energije iz obnovljivih virov obenem povzroča bistvene stroškovne pritiske operaterjem električnega omrežja.
»Reformirati moramo sistem zaračunavanja omrežnin,« zato opozarja Klaus Müller, predsednik Zvezne agencije za omrežja, neodvisnega regulatornega organa, ki ima enako vlogo in položaj kot Agencija RS za energijo pri nas. »Prvič, število uporabnikov, ki plačujejo cel znesek, se zmanjšuje – hkrati stroški naraščajo. Drugič, nimamo dovolj učinkovitih signalov o tem, kako in kje je mogoče sisteme upravljati stroškovno učinkovito, da bi se izognili nepotrebno dragi širitvi omrežja. Tretjič, obstoječi sistem ne ponuja spodbud, ki bi nagrajevale prilagodljivo vedenje; ravno nasprotno.«
Nova zvezna ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU) prihaja iz energetskega sektorja, nekoč je bila vodja podjetja Westenergie, hčerinske družbe E.on. V vlogi direktorice je kritizirala nepravično porazdelitev stroškov solarizacije, poroča Der Spiegel. Majhne sončne elektrarne namreč koristijo peščici, povzročeni dodatni stroški za delovanje omrežja pa se porazdelijo na širšo javnost. Sistem zaračunavanja omrežnine je zato treba spremeniti, je tedaj ocenila.
V zvezni agenciji že pripravljajo bolj pravičen sistem obračunavanja omrežnin. V ospredju sprememb je obravnava lastnikov sončnih elektrarn. Ti naj bi v prihodnje več prispevali h kritju stroškov delovanja električnega omrežja. Zato agencija med drugim preigrava možnost, da bi v prihodnje plačevali omrežnino tudi za oddajanje presežne proizvedene električne energije v omrežje.
Nemški principi so podobni slovenskim
»Nemški regulator izpostavlja, da morajo lastniki sončnih elektrarn nositi sorazmerni delež stroškov obremenitve omrežij in ne morejo biti kar oproščeni vseh dajatev, saj bi to ustvarjalo nova neravnotežja in nepravične porazdelitve bremena med skupinami uporabnikov,« ugotavlja Duška Godina, direktorica Agencije RS za energijo. »Zato, ko pogledamo z vidika principov in ključnih ukrepov, ki jih načrtuje uvesti nemški regulator, so ti zelo podobni tistim, ki smo jih v Sloveniji z omrežninsko reformo že uspešno vpeljali jeseni lani.«
Ampak Nemčija bi očitno šla še korak naprej, ker sončne elektrarne povzročajo stroške omrežju tudi z oddajo energije v sistem, ugotavlja Duška Godina. »V Sloveniji smo se za zdaj posvetili in pravično uredili obračun omrežnine glede na odjem oziroma uporabo omrežja. V študiji, ki je podlaga za reformo, je predviden tudi drugi korak, ki smo ga načrtovali po letu 2030 in se nanaša tudi na obračun omrežnine glede na oddajo v omrežje in še večjo dinamiko časovnega razlikovanja,« doda.
Nemški strošek omrežnine je trenutno odvisen izključno od porabe. V prihodnje bi omrežnino izračunavali tudi na podlagi priključne moči, saj ta dejavnik igra ključno vlogo pri dimenzioniranju omrežja, opozarja zvezna agencija s sedežem v Bonnu. Obenem v Nemčiji razmišljajo o rešitvah, ki bi nagradile prilagojeno vedenje porabnikov. Možna bi bila uvedba dodatnih časovnih blokov z različnimi tarifami. Druga, tehnično bolj zapletena možnost bi bile dinamične omrežninske tarife, ki bi se s pomočjo pametnih števcev izračunavale glede na trenutno obremenjenost omrežja.
Spomnimo: oktobra lani uveljavljena metodologija je pri nas uvedla zimsko in poletno sezono ter pet časovnih blokov. S tem je želela agencija doseči, da se najvišjo omrežnino plača takrat, ko je omrežje najbolj obremenjeno – ter tako spodbuditi drugačno rabo električne energije in s tem prerazporeditev obremenitev omrežja.
Javna razprava bo v Nemčiji potekala do junija, reformo naj bi izpeljali do konca leta 2028. »Metodologij za obračun omrežnine med državami ne moremo v celoti ali neposredno primerjati,« opozarja Duška Godina. »A ne glede na to je skupno vsem, da mora biti večji delež omrežnine obračunan glede na moč, da je treba vpeljati glede na stanje v omrežju časovno razlikovanje in da je treba odpraviti zgodovinske izjeme, zaradi katerih so bila na določene skupine odjemalcev (predvsem gospodinjstev) prenesena prevelika bremena v korist večjim industrijskim odjemalcem.«
Gospodarska interesna združenja nasprotujejo spremembam
Podobno kot v Sloveniji se reformi omrežninskega sistema že glasno upirajo nemške gospodarske interesne skupnosti. Največji porabniki elektrike namreč zdaj uživajo visoke popuste, saj se lahko z operaterjem omrežja dogovorijo o individualnih cenah. Zvezna agencija je že pred letom dni napovedala, da bodo gospodarski porabniki v prihodnje plačevali nizke omrežnine le, če bodo svojo porabo prilagodili razmeram v omrežju.
Slovenska agencija za energijo medtem nadaljuje zbiranje podatkov in pripravo analiz za prihodnje posodobitve metodologije, ki jih namerava predstaviti do konca junija. Že aprila je ukinila zaračunavanje presežne moči. Vlada je medtem sprejela predlog zakona o oskrbi z električno energijo, ki spreminja načela pri določitvi metodologije za obračun omrežnine. Sistem naj bi spodbujal proizvodnjo iz obnovljivih virov in samooskrbo, večje spremembe naj bi uvajal postopno ob upoštevanju načel preprostosti, pravičnosti in sorazmernosti.
Acer je pohvalil slovensko metodologijo
Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) je marca objavila poročilo o metodologijah obračunavanja omrežnine za električno energijo v Evropi. Slovenski pristop je izpostavila kot primer dobre prakse. Acer je tedaj izpostavil, da je treba odpraviti diskriminatorne ali neželene subvencije, ki ustvarijo razmere, v katerih velikim odjemalcem pripadajo nesorazmerno nizke omrežnine, breme katerih pa nosijo gospodinjski odjemalci. Acer je s tem neposredno naslovil neustrezne ali politično motivirane izjeme, ki pogosto koristijo velikim odjemalcem na račun drugih uporabnikov, še zlasti gospodinjstev. Regulatorji naj se zato izogibajo neupravičenim oprostitvam, popustom, neto merjenju ali tarifnim režimom, ki so prilagojeni posameznim skupinam uporabnikov omrežja.
