Izbira Roberta Goloba bo uradno potrjena na jutrišnji seji vlade. Nalogo strateškega usmerjanja obnove in sanacije Slovenije po katastrofalni ujmi bo premier zaupal Boštjanu Šeficu. V kabinetu predsednika vlade bo zasedel položaj državnega sekretarja za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah.
Vlada bo imenovala še strateški svet, in sicer strateški svet za sanacijo, v katerem bodo sedeli gradbeni, hidrološki, geološki in drugi strokovnjaki ter strokovnjakinje. Posvetovalno telo naj bi koordiniral gradbeni inženir Marjan Pipenbaher. To neuradno informacijo je prvi objavil Pop TV.
Boštjana Šefica je širša javnost najbolj spoznala v letih 2015 in 2016, ko je koordiniral odziv Slovenije na migracijsko krizo. V vladi Mira Cerarja je bil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Pred tem je imel dolgoletno kariero v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), kjer je opravljal različne operativne in vodstvene naloge, do septembra 2007 je bil namestnik direktorja agencije, nakar se je zaposlil kot izvršni direktor svetovalnega podjetja ECOSEC poslovno svetovanje. Na notranje ministrstvo je presedlal aprila 2013.
Od septembra 2018 do marca 2019 je bil svetovalec ministra za obrambo Karla Erjavca, aprila 2020 je znova prevzel naloge sekretarja v kabinetu ministra za notranje zadeve za področje problematike migracij. Ministrstvo je tedaj vodil Aleš Hojs. Oktobra 2020 je postal svetovalec za nacionalno varnost tedanjega predsednika države Boruta Pahorja. Decembra lani se je upokojil.
Iz pokoja med
politične operativce
Golobu je minuli teden uspelo prepričati Šefica o vrnitvi med politične operativce. Bodoči državni sekretar je že v ponedeljek spremljal predsednika vlade na obisku Komende, danes je bil član vladne delegacije, ki se je sestala s predstavniki Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Razpravljali so o dosedanjem poteku intervencijskih in sanacijskih del na prizadetih območjih ter se pogovarjali o novih predlogih in potrebah.
V Dnevniku od 7. avgusta čakamo na uradna pojasnila vlade, kako konkretno namerava usmerjati in organizirati projekt obnove. Odgovorov še nismo prejeli. Po neuradnih informacijah naj bi Šefic prevzel zakonodajno plat in bedel nad koordinacijo med ministrstvi. V prizadetih pokrajinah naj bi sočasno zaživele najmanj štiri tehnične pisarne, ki bodo občinam, posameznikom in gospodarstvu pomagale pri iskanju pravih rešitev za odpravo posledic, pri gradnji in obnovi obstoječih prizadetih objektov ter tudi za novogradnje. Delo tehničnih pisarn naj bi usmerjala Ksenija Marc, zdaj direktorica področja strokovnih dejavnosti v državnem podjetju DRI upravljanje investicij.
Strokovno plat obnove naj bi pripravil nov strokovni svet. Koordiniral naj bi ga inženir Marjan Pibenbaher, ki je v Sloveniji postal znan po projektiranju viadukta Črni Kal, mednarodno prepoznavnost pa je pridobil s projektiranjem mosta čez Savo v Beogradu (2012) in mosta na Pelješac (2022).
V strateškem svetu tudi bivši podžupan Ljubljane
»Pri izbiri sodelavcev mi je predsednik vlade pustil proste roke,« je za Dnevnik dejal Pipenbaher. Celoten seznam članic in članov mora Golobu izročiti do torka. Zdaj je pripravljen razkriti le dve imeni, in sicer hidrotehnika Roka Fazarinca in arhitekta Janeza Koželja, nekdanjega podžupana Mestne občine Ljubljana. »V strateškem svetu bomo izključno operativci z različnih strokovnih področij,« zagotavlja Pipenbaher. »Dorekli bomo dolgoročne rešitve, denimo kako urediti struge in brežine ter kakšne mostove postaviti, da se nam enaki problemi ne bodo pojavili znova. Pri tem bomo upoštevali učinke podnebnih sprememb, ki so mnogim še pred nekaj leti delovali kot fikcija, danes pa so postali kruto dejstvo.«
Pipenbaher je že nakazal nekatere prioritete obnove. Nujno bo hitro vzpostaviti prekinjene prometne povezave in ljudem čim prej omogočiti normalno življenje. »Urejevanje in sanacija vodotokov bosta trajala dlje časa, pri čemer bo treba preveriti, ali je nova struga, ki si jo je ponekod našla reka, morda bolj primerna za napovedane količine vode kot stara. Odločitve bo treba sprejemati objektivno,« pravi. Stroka bo po njegovih besedah morala tudi novelirati hidravlične študije rek ter jih ustrezno upoštevati pri načrtovanju rekonstrukcij in gradenj v poplavah uničenih mostov. Mnogo podrtih ali poškodovanih mostov je bilo narobe zasnovanih, ker imajo podporne stebre v rečnem koritu. Novi mostovi teh podpornih stebrov ne bodo imeli, napoveduje.
