Vlada vztraja pri obveznem izplačilu božičnice oziroma natančneje zimskega dodatka v višini 639 evrov za vse zaposlene, v javnem in zasebnem sektorju, in sicer najkasneje do 18. decembra. Da bi prišla naproti gospodarstvu, ki je doslej nasprotovalo obvezni božičnici, in preprečila težave v poslovanju nekaterih podjetij, pa je po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona predvidela nekatere izjeme. Podjetja, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami, bi imela možnost zimski dodatek izplačati z zamikom, podobno kot pri regresu, in sicer najkasneje do 31. marca 2026. Podjetja, ki si izplačila ne morejo privoščiti, pa bi lahko izjemoma izplačala le eno osmino minimalne plače, kar trenutno znaša 160 evrov, toda pod pogojem, da ne bi izplačala dividend in nagrad poslovodstvu. Po kakšnih kriterijih bodo določena ta podjetja, še ni jasno. Nadzor bo izvajal inšpektorat za delo. Takšen predlog posebnega zakona vlada pošilja v ekonomsko-socialni svet (ESS).
V gospodarstvu zadovoljni, da so bili slišani
Delodajalske organizacije so zadnjo sejo protestno zapustile, češ da jih je vlada postavila pred ultimat in da se nimajo o čem pogajati, če je že vse odločeno, a jih vlada kljub temu ponovno vabi za pogajalsko mizo. Matej Arčon je izpostavil, da so v delu gospodarstva namreč zadovoljni, da bodo lahko svoje zaposlene nagrajevali na davčno ugodnejši način, saj bo božičnica razbremenjena vseh davkov in prispevkov.
Mitja Gorenšček, predsedujoči ESS, sicer glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je pozdravil pripravljenost in dobro voljo vlade, da jim gre z zakonskim predlogom naproti, pričakujejo pa več kot to, zato bodo na petkovem sestanku s predsednikom vlade predstavili tudi svoje približevalne ukrepe, o katerih pa še ni želel javno govoriti. Še vedno zagovarjajo prostovoljnost ukrepa. V sindikalnih vrstah pa so že povedali, da so se pripravljeni pogovarjati o možnem zamiku božičnice, ne pa tudi o znižanju, saj bi to ljudi postavilo v neenakopraven položaj.
Za javne zavode bo treba vir še najti
V javnem sektorju bo veljala polna višina izplačila, ministrstvo za finance pa mora v naslednjih dneh pripraviti predlog, s kakšnimi prerazporeditvami bo zagotovilo sredstva. Na ministrstvu so sicer že izračunali, da naj bi bil strošek božičnice za javne uslužbence 118 milijonov evrov.
V številnih javnih zavodih medtem opozarjajo, da sami denarja za izplačilo zimskega dodatka nimajo, zato pričakujejo, da bo vir zagotovila vlada.
V našem največjem javnem zavodu, ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC), so izračunali, da bi bil v primeru božičnice v višini polovice minimalne plače strošek za UKC približno 5,5 milijona evrov. »Izplačilo glede na sprejet finančni načrt ni mogoče, saj ko je bil spomladi ta sprejet, ni bilo nobenih informacij o uvedbi božičnice in s tem dodatnih pritiskov na stroške dela, ki so v letu 2025 že tako zelo izraziti zaradi plačne prenove. Cene zdravstvenih storitev, ki jih prizna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, niti v celoti ne zajemajo dodatnih stroškov iz naslova že omenjene plačne prenove, kar pomeni, da za božičnico UKC Ljubljana nima prostih sredstev ali manevrskega prostora v finančnem načrtu, kaj šele v dejanski likvidnosti situaciji,« so jasni. Božičnico sicer podpirajo, opozarjajo pa, da se bo treba dogovoriti glede vira financiranja, saj so, tako kot vse zdravstvene ustanove, posredni proračunski porabniki, financirani preko plačila za izvedene zdravstvene storitve. To pomeni, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) to moral priznati v ceni storitev, ali pa bo potreben drugi vir (financiranje neposredno iz proračuna). Da se z uvedbo božičnice načeloma strinjajo, a da za zdaj ni znan vir sredstev zanjo, opozarjajo tudi v UKC Maribor.
ZZZS bi moral del obveznosti prenesti v leto 2026
Na ZZZS so ocenili, da bi predlagana božičnica v višini polovice minimalne plače odhodke ZZZS za obvezno zdravstveno zavarovanje letno povečala za 30 milijonov evrov. Ker ZZZS za ta namen v letošnjem letu nima zadostnih finančnih sredstev in ker konec leta ne sme izkazati dolga, bi moral skladno z uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja plačilo dela svojih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev za mesec december 2025 prenesti v januar 2026, saj konec leta 2025 ne bi več razpolagal s prostimi sredstvi za obvezno zdravstveno zavarovanje za plačilo vseh obveznosti. Tak prenos pa bi, kot opozarjajo, dodatno poslabšal finančno poslovanje ZZZS v letu 2026, kjer po zadnji projekciji (brez upoštevanja vpliva božičnice) še vedno ostaja nepokrit primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 209 milijonov evrov, v zvezi s katerim so vladi že predlagali, da ga pokrije z dvigom prihodkov in ukrepi s področja absentizma.
Petih milijonov evrov, kolikor bi okvirno stalo izplačilo zimskega dodatka za vse zaposlene, v finančnem načrtu nima niti Univerza v Ljubljani. Zato pričakujejo, da bo v primeru sprejema zakona vlada zagotovila namenska sredstva za ta dodatek. »Nenačrtovana izplačila konec leta pomenijo veliko verjetnost, da bi članice – fakultete in akademije Univerze v Ljubljani – leto zaključile s primanjkljajem.«
Ker so eden najpomembnejših kulturnih javnih zavodov, so učinke nove obveznosti že proučili tudi v SNG Drama. Tako kot drugi zavodi nimajo dodatnih 91.000 evrov, kolikor bi jih glede na finančni načrt potrebovali, zato pričakujejo, da bo sredstva za kritje tega stroška zagotovil njihov financer, ministrstvo za kulturo.
Občine: Strošek naj se vključi v povprečnino
Tudi v Skupnosti občin Slovenije v času, ko potekajo pogajanja o višini povprečnine za prihodnje obdobje, opozarjajo, da mora država pri določanju njene višine upoštevati vse nove in povečane stroške, vključno z božičnico, ki bi imela neposredne finančne posledice za občine in njihove javne zavode (na primer vrtce). Na podlagi analize skupnosti bi božičnica pomenila dodatno obremenitev občinskih proračunov v višini približno 14 milijonov evrov, »zato je nujno, da se takšni stroški ustrezno vključijo v izračun povprečnine oziroma pokrijejo z dodatnimi državnimi sredstvi«. V skupnosti sicer podpirajo razpravo o izboljšanju plačnih pogojev zaposlenih, vendar pričakujejo, da bo vlada jasno opredelila pravno podlago in finančne vire, da občine zaradi tega ne bi bile dodatno finančno obremenjene.
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije verjamejo, da se vlada zaveda, da bo za izplačilo zimskega regresa za zaposlene v javnem sektorju morala zagotoviti dodatna sredstva, in to tako za neposredne kot za posredne proračunske porabnike.
