Drugi program radia Slovenija – Val 202 obeležuje petdesetletnico delovanja. Ob tej priložnosti smo z odgovornim urednikom Nejcem Jemcem govorili o spominih na začetke, o današnjem pomenu javne radiotelevizije in o digitalnih projektih, ki jih valovci snujejo za prihodnost. V času, ko na RTV Slovenija potekajo stavkovna pogajanja, je sogovornik pripovedoval o pritiskih, ki jih občutijo novinarji, ter o metodah upora. Moč radia je v skupnosti, ki jo ustvarja, je dejal. Sodelavci Vala 202 in drugih programov so s publiko zgradili zavezništvo, ki ga ne more razdreti nobena politika.
Val 202 praznuje petdeset let. Kakšen je vaš prvi spomin na ta radijski program?
Vsekakor sem Val 202 najprej spremljal kot poslušalec. Pri nas doma je bil radio prižgan ves čas in poslušal sem vse, kar je bilo na sporedu. Spominjam se Jureta Longyke in njegovih Telstarjev, Andreja Karolija in glasovanj za popevko tedna, Roka Kužela, ki ga je občasno nadomeščal ... Spominjam se množice voditeljic in voditeljev, ki jih je preveč, da bi jih poimensko našteval. Bil sem predan poslušalec Vala 202.
Je to bistvo poslanstva vašega radia – da ustvarjate občutek osebnega odnosa med voditelji in poslušalci?
Radio je v primerjavi s televizijo relativno enostaven medij. Lažje je ustvarjati dober program in z njim doseči ljudi. Ima sposobnost ustvarjanja skupnosti. Poslušalec posluša radio, lahko pokliče v program in komunicira z voditeljem, obenem pa se zaveda, da je v ta akt komuniciranja vpetih še veliko drugih ljudi, ki tisti hip prav tako poslušajo radio. Ta skupnost ima precejšnjo moč. Iz nje izvira čar radia, zaradi katerega poslušalci ostajajo. Naš radio ostaja v formi kljub vsem tekmecem na trgu – komercialnim medijem, družbenim omrežjem, youtubom, netflixom ... Formo vzdržujemo z živopisnim, atraktivnim, dinamičnim, sodobnim programom v etru ter s ponudbo kakovostnih vsebin za digitalno okolje. Med njimi so oddaje Frekvenca X, Odbita do bita, Centrifuga, Nedeljski gost in številne druge, ki so zasnovane kot podkasti ali pa so dostopne tudi med podkasti. To so radijski izdelki, ki jih lahko poslušalci kadar koli poiščejo v digitalnem arhivu in jim prisluhnejo. Doseči želimo čim širši krog poslušalcev. Tudi če kdo ne posluša radia, lahko posluša posamezne vsebine. Navsezadnje so vsi plačniki RTV-prispevka.
Kako si radijski programi v sklopu RTV Slovenija – od Prvega do regionalnih radijskih postaj – razdeljujete »trg«?
Profiliranje radiev postaja vse bolj pomembno. Naši radijski programi se sicer že tradicionalno razlikujejo med seboj in večinoma nagovarjamo različne publike. Prvi je predvsem informativni program, v katerem je veliko govornih oddaj. Ars je namenjen zahtevnejšim umetnostnim vsebinam in analitičnim pogovorom. Radio Si nagovarja tujejezično javnost, programa v Mariboru in Kopru sta usmerjena bolj regionalno. Val 202 pa skuša primarno nagovarjati poslušalce z aktivnim življenjskim slogom. Ponujamo informativne vsebine, ki so lahko tudi nekoliko zahtevnejše, športne vsebine, glasbene in razvedrilne vsebine. Pripravljamo tudi izobraževalne in poljudnoznanstvene oddaje. Pri tem se seveda dogovarjamo z drugimi programi, zlasti s Prvim, kaj bi bolj sodilo k njim in kaj k nam. Nekatere podkaste ustvarjajo tudi avtorji prvega in drugega programa skupaj. Kot rečeno, pa težimo k še večjemu profiliranju programov. V tujini lahko vidimo, da imajo posamezni javni radijski programi še natančneje definirane publike. Val 202 je sicer trenutno zelo uspešen, ima veliko poslušalcev. To je treba upoštevati in biti previden pri spreminjanju ponudbe. A v prihodnosti bomo program zagotovo še spreminjali.
Se posebej usmerjate tudi v razvoj vsebin za digitalni radio?
Tehnologija že omogoča oddajanje digitalnih kanalov in nekaj projektov na tem področju smo že imeli. Pri tem ne gre zgolj za digitalni radio s tehnologijo DAB (digital audio broadcasting, op. p.), ampak tudi za izkoriščanje možnosti, ki jih ponuja splet. Pred časom smo denimo načrtovali bogato opremljen radijski prenos Evrosonga, a je bila nenadoma v isti termin premaknjena pomembna nogometna tekma med Muro in Mariborom. Kako rešiti dilemo? Odločili smo se, da ne bomo ničesar odpovedovali in da med prenosoma tudi ne bomo preklapljali. Evrosong smo ohranili v etru, za nogometne navdušence pa smo prenos pripravili na naši spletni strani. Takšna rešitev ni bila v tehnološkem smislu nič posebnega, nič revolucionarnega.
Tudi DAB nam, kot rečeno, ponuja že veliko možnosti, a bi za razvoj digitalnega radia potrebovali izboljšan normativni okvir, spremenjeno zakonodajo. Ko bo to urejeno, bomo gotovo lahko vzpostavili več kanalov. Za Val 202 bi bilo po mojem mnenju smiselno, da bi poleg osrednjega kanala v tehnologiji DAB vzpostavili še dodatni športni kanal z več vsebinami in bolj poglobljenimi športnimi analizami ter zahtevnejši glasbeni kanal, z več alternativne glasbe. Pri tem pa moramo seveda ves čas paziti na to, da publike ne bi prikrajšali za katero od mnogih vsebin in nalog, ki jih moramo izpolnjevati po zakonu.
V času Janševe vlade se je ponovno odprlo vprašanje vloge javnega radia in televizije. Pomanjkljivo razumevanje njunega poslanstva je politika izkoriščala za manipulacije in napade na novinarje. Ste to občutili tudi na Valu?
Kot odgovorni urednik sem se vedno trudil, da bi sodelavci občutili čim manj pritiskov. To ne pomeni, da sem katere koli pomembne informacije blokiral. Nasprotno – o vsem, kar je pomembno za naše delo, smo se v uredništvu veliko pogovarjali. Nisem pa prenašal do njih raznih natolcevanj, izbruhov, govoric, ki so prišle do mene kot urednika. Seveda pa so naši sodelavci tudi sami vpeti v dogajanje, poznajo interno komunikacijo, spremljajo seje programskega sveta in jim nobena informacija ne uide. Obenem spremljajo javno politično dogajanje in do njih prihajajo podcenjujoče, napadalne izjave nosilcev oblasti, uperjene zoper našo hišo. To lahko vpliva na delo vsakega izmed nas. O samocenzuri sicer ne moremo govoriti, gotovo pa se kdo med nami vpraša, ali mu je vsega tega treba, in dvakrat premisli, preden nekaj izreče v radijski eter.
Res pa je, da se je nazadnje ta stiska prelevila v upor in stavko. Ljudje niso utihnili, ampak so postali še bolj glasni.
Najprej moram poudariti, da ne glede na to, kaj se dogaja, ohranjamo zavezo do javnosti. Še vedno se trudimo ustvarjati kakovosten radijski program. Ker so večine pritiskov in napadov deležni kolegi v televizijskem delu hiše, je naša naloga predvsem, da o tem obveščamo javnost. Ko so se dogajale zadeve, povezane s Studiem City, ko sodelavcem oddaje niso podaljšali pogodb, smo to novinarsko obdelali. Že mesece pred začetkom stavke smo pripravljali pogovorne oddaje, tudi z generalnim direktorjem in predsednikom programskega sveta. Obenem smo radijske novinarje poslali v države, kot sta Madžarska in Srbija, da bi na tamkajšnjih primerih pokazali, kam vodijo napadi na medije, ukinjanje medijev in zatiranje novinarske svobode.
Se je bilo težko odločiti za stavko, glede na to, da imate radijski in televizijski novinarji tako veliko obveznost do javnosti?
Na to vprašanje bi lažje odgovorili kolegi, ki so bolj neposredno sodelovali pri organizaciji stavke. Vsi pa smo opazili, da odločitev res ni bila enostavna. Navsezadnje se je o stavki govorilo že mesece, pa do nje prej ni prišlo. Lahko si predstavljamo, kaj vse se je v tem času še nabralo v ljudeh, da jim je prekipelo.
Veliko smo se pogovarjali o tem, koliko internega dogajanja lahko prenesemo v javnost, koliko naj s tem obremenjujemo poslušalce in gledalce. A še enkrat moram poudariti: pomen javne radiotelevizije za družbo in državo je prevelik, da bi dogajanje lahko obdržali zase. Javnosti v resnici ne obremenjujemo, ampak jo obveščamo o tem, kar se nam dogaja.
V četrtek, 16. junija, pa bo vendarle tudi praznovanje, koncert ob 50-letnici Vala 202 v ljubljanskih Križankah. Kaj lahko pričakujemo?
V tem času sicer pripravljamo več dogodkov. Odhajamo na teren med ljudi, udeležili smo se kolesarske dirke po Italiji, ko je prečkala Slovenijo, priredili smo znanstveni dan, včeraj smo na Obali obujali spomine na legendarni Valov kviz Lov na počitnice. V radijskem programu se spominjamo nekdanjih prelomnih oddaj, obenem snujemo prenovo spletnih strani.
Koncert pa bo vrhunec naših aktivnosti ob 50-letnici. V Križankah bomo slišali glasbo, ki je zaznamovala več generacij poslušalcev Vala 202. Na odru se bo zvrstila vrsta slovenskih glasbenikov. Val 202 in Radio Slovenija v okviru svojega poslanstva podpirata razvoj kakovostne slovenske glasbe. Oziramo se v preteklost, hkrati pa gradimo na sodobni glasbeni produkciji in aktualnih, mladih glasbenikih. S tem želimo povedati, da smo res pol stoletja razvijali ta prostor, a gledamo v prihodnost. Ne zanima nas zgolj nostalgija, temveč iščemo pot naprej.
Vstopnic za koncert pa ni več?
Dogodek je res že razprodan. Za vse, ki bi si ga želeli ogledati ali mu prisluhniti, bomo koncert prenašali po radiu, ogledati si ga bo mogoče na spletni strani in v živo ga bo prenašala tudi TV Slovenija.
