V bolnišnice, zdravstvene domove in h koncesionarjem se bo z odpravo dosedanjih omejitev pri številu zdravljenj steklo več denarja kot doslej. Nekaterim zdravstvenim delavcem se boljši dohodki obetajo tudi zaradi dodatkov. Zadnji predlogi predvidevajo do 1000 evrov dodatka pri specializaciji iz družinske medicine in do 900 evrov bruto pri neposrednem delu z bolniki s covidom. A dodaten denar glede na dosedanje izkušnje s finančnimi injekcijami še ni zagotovilo, da bo zdravljenje za prebivalce dostopnejše.
Bohotenje popoldanskega dela
Dosedanje analize so pokazale na zelo neenakomerno razporeditev delovnih obveznosti znotraj zdravstva, poudarja ekonomist Maks Tajnikar. »Nekateri zdravniki delajo več, nekateri pa v resnici ne opravijo toliko dela, da bi zaslužili svojo plačo. Dokler ni evidentiranja efektivnega delovnega časa, ne moremo reči, da je nekemu zdravniku smiselno plačati za dodatno delo, ki ga opravlja popoldne,« ugotavlja.
»Ponujanje bombončkov« zdravstvenim delavcem in podobno spodbujanje zdravstvenih zavodov ne bo prineslo želenih rezultatov, ocenjuje Tajnikar. »Če ljudem dajete dohodke za drugo delo, to ne pomeni, da bodo opravili svoje osnovno delo. Ravno nasprotno. Usmerili se bodo v tisto, kar prinaša denarne stimulacije.« Še najverjetnejši učinek trenutnega pristopa h krajšanju čakalnih dob bo bohotenje popoldanskega dela, dodaja.
V predlaganem rebalansu letošnjega proračuna je za zdravstveni resor tokrat predvidenih kar 210 milijonov evrov. »Če dodatni denar ne bo prinesel rezultatov, bo iz tega nastal politični fiasko. To bi bil velik neuspeh ministrstva za zdravje in vlade pa tudi velika politična odgovornost,« še poudarja Tajnikar.
Razmere pomembnejše
od denarja
Dosedanje zakonske rešitve niso poskrbele za – na splošno – boljše plačilo za delo celotnih timov v osnovnem zdravstvu, ugotavljajo v Zdravniški zbornici Slovenije. Ministrstvu za zdravje bodo v teh dneh posredovali tudi predloge za izboljšave načrtovanih ukrepov, ki še niso bili sprejeti.
V skladu z že sprejeto interventno zakonodajo bodo nekatere dosedanje naloge zdravnikov poslej opravljale medicinske sestre. V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ideji ne nasprotujejo, a opozarjajo na pasti aktualnih načrtov. Pomisleke imajo do tega, da bi o kratkih bolniških odsotnostih namesto zdravnika odločali drugi zaposleni, hkrati pa se sprašujejo, zakaj medicinske sestre še vedno ne bodo mogle predpisovati materiala ob inkontinenci. Denar za zaposlene po besedah predsednice zbornice Monike Ažman sicer ni ključna vrednota, zaradi katere bi ostajali na svojih delovnih mestih ali jih zapuščali.
Pomembnejši so na primer delovne razmere, medosebni odnosi in organizacija, je naštela. Z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom se sicer strinjajo, da bi prenagljene poteze prinesle več škode kot koristi. »Pričakujemo pa delo z ljudmi in za ljudi, ki mora postati sistemsko. Potrebujemo strategijo, reševanje težav v zdravstvu pa ni samo stvar enega resorja,« je dejala Monika Ažman.
