Kot se za Primorca spodobi, je tudi Golob prijazen in zgovoren sogovornik. Obraz se mu spremeni, ko beseda nanese na aktualno oblast. Da si o predsedniku vlade Janezu Janši in njegovih sodelavcih ne misli nič dobrega, ne skriva. »To, kar počnejo, je demontaža države. Na volitvah, ki prihajajo, se bomo ljudje odločali o tem, ali si želimo živeti v demokraciji ali v avtoritarnem režimu. Prepričan sem, da se bo kar dve tretjini volilcev odločilo za demokracijo,« pravi 55-letni Golob. Gre za obliko maščevanja, ker ga trenutna oblast ni pustila na čelu podjetja Gen-I? »Nikakor ne. Moja zgodba pri vsem tem ni pomembna, samo poglejte, kaj se dogaja okoli nas. Moramo jih ustaviti. In to lahko storimo samo na volitvah,« odgovarja.
Golob se je za politično pot odločil po tistem, ko mu ni uspelo dobiti vnovičnega mandata na čelu družbe Gen-I. O njegovem (ne)imenovanju je odločalo celo sodišče, vendar se je Golob še pred dokončno odločitvijo umaknil iz bitke. Pojasnjuje, da je to storil zato, ker je ugotovil, da se bodo postopki predolgo vlekli in bi na tak način samo škodoval podjetju, ki ga je vrsto let vodil in razvijal. Posledično bi to občutili tudi odjemalci energije. Vmes so ga ljudje nagovarjali, naj gre na volitve, in ko je ugotovil, da lahko okoli sebe zbere ljudi, ki lahko državo popeljejo na drugačno pot, se je odločil, da gre po volilne glasove. Napoveduje reorganizacijo vlade, ključna so tri področja: »Javno zdravstvo in sistem javnih naročil, v katerega bo treba temeljito zarezati, zelene politike in podnebna agenda ter medgeneracijski dialog, ki bo starejšim omogočil varno in zdravo starost, mladim pa perspektivo v naši državi,« je odločen.
Ekipo, kot trdi, ima, imena bo razkril v soboto na konvenciji stranke. »Potekajo še zadnji pogovori. Nekateri se še odločajo. Gre za ljudi, ki v politiki mogoče niso zelo preizkušeni, so pa strokovnjaki in so na svojih področjih že veliko naredili,« pravi Golob. Glede na prva imena gre za ljudi okoli nekdanje LDS oziroma SMC, ko jo je še vodil Miro Cerar.
Strici iz ozadja ga ne zanimajo
Golob v politiki sicer ni novinec, pred leti je bil skupaj z Zoranom Jankovićem pri Pozitivni Sloveniji. Ko Jankoviću kljub zmagi na volitvah ni uspelo sestaviti vlade, je bil Golob prva izbira, da prevzame Jankovićev mandat. A se za to ni odločil in predsednica vlade je nato postala Alenka Bratušek. »Moji otroci so bili takrat še zelo majhni,« pojasnjuje Golob, oče treh otrok. Mandata ni želel prevzeti tudi zato, ker zmage ni osvojil on, ampak Janković. »Kako naj bi torej vodil in zagovarjal stvari, za katere nisem dobil mandata volivcev?« se vpraša. Z Jankovićem sta še danes v dobrih odnosih, imel je celo možnost, da bi prevzel njegovo Pozitivno Slovenijo, a se je raje odločil, da prevzame stranko Z.dej, ki jo je ustanovil Jure Leben, nekdanji kader SMC. Nastala je stranka Gibanje Svoboda, s katero gre Golob zdaj tudi na volitve. Podpredsednica stranke je nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, ki se je zapletla v spor z Janezom Janšo, v stranko pa je prestopila tudi nekdanja poslanka SMC Janja Sluga, ki je sprva podpirala Janševo vlado, potem pa zapustila koalicijske vrste. Volivce bo prepričeval tudi z imeni, kot sta nekdanji novogoriški župan Matej Arčon, novinarka RTV Slovenija Mojca Pašek Šetinc, strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, Tereza Novak iz Slovenske filantropije.
»Strici iz ozadja me ne zanimajo, ne potrebujem skrite podpore, za katero bi mi v primeru zmage na volitvah izstavljali račune. Imam ničelno toleranco do vsakršne korupcije. Tudi zato me nekatere 'elite' ne marajo. Tisti, ki me želijo podpreti, naj to storijo javno,« pravi Golob. Ne bodo pa z vsakim sodelovali. Golob je že večkrat javno poudaril, da z Janezom Janšo in vsemi, ki danes sodelujejo z njim, ne mislijo imeti opravka. Ali nimamo izključevanja že dovolj? »Če nekdo sodeluje pri demontaži države, ki smo ji priča zdaj, ga ne moremo sprejeti v svojo ekipo,« je odločen. Kaj pa sodelovanje s Tonetom Krkovičem, zvestim sodelavcem Janeza Janše, ki ga je Golob celo vzel v službo v Gen-I? »Krkovič me je izjemno presenetil s svojo osebno karizmo in pripravljenostjo, da bi naredil nekaj koristnega. Veliko ljudi sem sprejel zgolj na vljudnostni sestanek, Krkovič pa je pograbil priložnost in mi čez mesec dni predstavil projekte na področju prodaje sončnih elektrarn. Pozanimal sem se tudi o njegovih odnosih z Janezom Janšo in dobil zagotovila, da že nekaj časa nista več v dobrih odnosih,« pojasnjuje Golob.
Zanika, da se je z zaposlitvijo Krkoviča oportunistično želel obdržati na čelu Gen-I. Dodaja tudi, da Krkovič ni član njegove stranke, niti ne bo kandidiral.
Trdi, da ni politično naiven
Čeprav se Golob trenutno pojavlja kot edini kandidat, ki lahko premaga Janeza Janšo, ni mogoče mimo dejstva, da so se v ta namen v koalicijo KUL združile tudi SD, Levica, LMŠ in SAB. V KUL Golob ni želel vstopiti, med njimi je zaznati tudi rahlo napetost oziroma rivalstvo, saj je z njegovim vstopom v politiko podpora KUL nekoliko upadla. »Imamo svoj program, zato želimo na volitve sami. Se pa že zdaj usklajujemo o nekaterih korakih, vsekakor pa se bomo morali pogovarjati po volitvah, ko bomo morali sestaviti koalicijo,« pojasnjuje Golob. Odgovoru na vprašanje, katera stranka iz KUL mu je najbližje in katera ne, se izmakne. »Sodelovali bomo v programih in projektih. Prepričan sem, da se bomo dogovorili,« je optimističen. Kaj pa, če se ne bodo, če mu kulovci pokažejo zobe? »To bi pomenilo, da bi pustili, da nam sedanja oblast do konca uniči državo. Zato se to ne bo zgodilo,« je prepričan.
Osebno bi ga najbolj zanimalo področje zelenih politik. »Na tem področju so naši načrti najbolj konkretni, zagotovo bomo vztrajali, da so zelene politike v jedru sodelovanja cele vlade,« pravi Golob. Poudari, da gre za vse zelene politike, ki zajemajo vse od davčne reforme do infrastrukture, okolja, prometa, industrije, celo kmetijstva. »Nujno je zajeti razvoj celega področja, nikakor to ni naloga le enega ministrstva,« dodaja. Na tak način bi tudi sam organiziral vlado, če bo dobil priložnost. Vzpostavil bi podpredsedniška mesta po zgledu evropske komisije za medresorsko koordinacijo različnih ministrstev. Ena glavnih točk je reorganizacija zdravstvenega sistema, ki so jo mnogi pred njim tudi napovedovali, pa se ni kaj veliko spremenilo. »Nam bo to uspelo,« je samozavesten. Morda tudi nekoliko politično naiven? Nekajkrat se je že pokazalo, da vodenje države ni enako vodenju podjetja, sploh če se sklicuješ na demokratičnost vladanja. »Vem, kaj želite povedati. Da v podjetjih kot šef lahko neke stvari ukažeš in je po tvoje. Ampak ni tako. Veste, štirinajst let sem bil predsednik krajevne skupnosti Kromberk, kjer si lahko kaj dosegel le s pogovarjanjem in dogovarjanjem z ljudmi. Morda sem bil politično naiven pri 30, 40 letih, zdaj, pri 55, pa nisem. Slovenija pa tudi še nikoli ni imela gospodarstvenika na čelu vlade.«
Od nekdaj je skrbel za navadne ljudi
Golob se zaveda, da ga ob morebitnem prevzemu oblasti čaka velika preizkušnja. Ves svet je v veliki krizi, ki jo je najprej povzročil covid, zdaj pa še vojna v Ukrajini. »Storiti je treba vse, da se vojna v Ukrajini čim prej konča, ob tem pa ne smemo spodbujati dejanj, ki bi lahko pripeljala do tretje svetovne vojne,« pravi Golob. Kriza se že pozna na vseh področjih, podražitve vse več ljudi potiskajo v revščino. »Ravno zato moramo prevzeti državo, da poskrbimo za vse ljudi, ne samo za posamezne skupine,« pravi Golob. Da mu je od nekdaj mar za navadne ljudi, dokazuje tudi s tem, da je podjetje Gen-I odjemalcem ves čas ponujalo nižje cene od konkurence. »Še danes imamo daleč najnižje cene, ker se zavedamo, koliko to ljudem v teh časih pomeni. Skozi vsa leta smo polovico bruto dobička podjetja namenjali za nižje cene, polovico od preostale polovice smo razdelili kot nagrado med vse zaposlene, kar je ostalo, pa je bila osnova za izračun nagrade za upravo. Moja plača je bila ves čas javna in transparentna in je znašala 7000 neto. Nagrada pa je bila odvisna od uspešnosti družbe. Do nje smo bili upravičeni samo takrat, ko je bil Gen-I vsaj dvakrat boljši pri poslovanju od državnega SDH,« odgovarja na očitke o visoki plači, ki mu jo večkrat očitajo politični nasprotniki.
