Ga je dobro imeti v bankah ali ga razpršiti na več različnih strani. Strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali, so bolj naklonjeni tej zadnji možnosti.
Matjaž Štamulak iz podjetja Cresus, ki se ukvarja s premoženjskim svetovanjem, pravi: »Če gledam zelo splošno, potem lahko odgovorim, da bolj konzervativni vlagatelji – tisti, ki imajo vsaj 3 do 5 let časa – danes radi izbirajo plemenite kovine, posebej zlato za zaščito premoženja in potencialno še kakšne surovine za ohranitev in oplemenitenje premoženja. Bolj dinamični, špekulativni vlagatelji pa poleg zlata in surovin danes, zaradi padcev vrednosti na trgih, gledajo kot potencialne investicije tudi naložbe v uspešna podjetja, bodisi prek delnic ali pa različnih skladov (ETF). Manjši del premoženja teh bolj dinamičnih, špekulativnih investitorjev se investira tudi v sektor kriptovalut, ki, kot vemo, prinaša največja tveganja, a je lahko tudi potencialna nagrada zelo dobra.«
Svetuje, da vsak posameznik danes dobro razprši svoja sredstva in ne stavi vsega denarja zgolj na enega konja. Primerna razpršitev lahko vedno zmanjšuje tveganje in razporeditev med plemenite kovine, surovine in delniške trge ter manjši del kriptovalut bi lahko bila dobra izbira – če je vlagatelj seveda bolj naklonjen tveganjem in ima dovolj časa.
Nekateri se odločajo za nakup nepremičnin, vendar se že pojavlja dvom, ali bodo nepremičnine dejansko ohranile visoko vrednost, ki jo imajo. Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami, pravi, da bo del nepremičninskega trga zagotovo usahnil, saj bodo v prihodnje krediti težje dostopni. To se že sedaj pozna. Sicer pa je po njegovem mnenju nepremičnina relativno varna naložba, če seveda država ne bo nepremičnin obdavčila. »Sedaj, ko davka praktično ni, je relativno poceni naložba, ki raste. Zlasti če nepremičnino oddajamo v najem, je donos dober.«
Kako vsaj ohraniti, če ne povečati vrednosti privarčevanega denarja, ki ga imamo na banki, smo vprašali v Novo KBM. Tu niso kaj preveč optimistični, saj pravijo, da so še do nedavnega pričakovali, da bo Evropska centralna banka na septembrskem zasedanju dvignila temeljno obrestno mero za 0,5 odstotne točke, a so se zaradi številnih dejavnikov v zadnjih dneh ta pričakovanja povišala, tako da trenutno pričakujemo dvig ključne obrestne mere za 0,75 odstotne točke. »V naslednjih mesecih pričakujemo, da bo Evropska centralna banka nadaljevala restriktivno monetarno politiko oziroma z zviševanjem obrestnih mer. Nadaljnje zviševanje bo predvsem odvisno od stanja gospodarske aktivnosti v EU, inflacijskih pritiskov in geopolitičnih tveganj, vezanih na cene surovin.«
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Kras bo to jesen zelen
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšno je stanje na pogorišču po nedavnem hudem požaru na Krasu, kako smo priča vse pogostejšim kibernetskim napadom, pri čemer niso varni ne posamezniki ne inštitucije, zakaj je Aleksi Jercog, zamejski Slovenec, glasbeni urednik in veliki poznavalec Ansambla bratov Avsenik, tako predan Avsenikovi glasbi, kako sta Švicarja dosegla svetovni rekord, s tem ko sta v enem dnevu obiskala kar 30 držav, kako sveži so še vedno spomini na kariero in burno življenje slovite britanske pevke Amy Winehouse ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
