Po okužbi z bakterijami, ki so odporne na antibiotike, je v obdobju 2016–2020 v državah članicah Evropske unije letno umrlo več kot 35.000 bolnic in bolnikov. »Zaradi teh okužb v Evropski uniji vsak dan umre skoraj 100 ljudi,« je v četrtek opozorila Andrea Ammon, direktorica Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Zaradi antimikrobične odpornosti letno umre več ljudi kot zaradi gripe, tuberkuloze in aidsa skupaj.
Antimikrobična odpornost je skrita pandemija. V zdravstvu se že vrsto let širi bojazen, da se človeštvo zlagoma vrača v obdobje pred izumom antibiotikov, ko je bila vsaka pljučnica življenjsko ogrožujoča. Vse več je namreč zelo odpornih bakterij, proti katerim ni učinkovitih zdravil. Zdravniki pri zdravljenju nekaterih okužb ostanejo skoraj praznih rok.
Antibiotike je treba dajati
s tresočo roko
»Protimikrobna zdravila so izjemno dragocena, a je z njimi treba ravnati previdno. Zato je antibiotike treba predpisovati s tresočo roko,« je na pogovoru, ki sta ga organizirala STAklub in sekcija za protimikrobno zdravljenje pri Slovenskem zdravniškem društvu, opozorila infektologinja Bojana Beović. Po njenem mnenju antibiotike zdravniki še vedno prevečkrat predpisujejo neutemeljeno. To niso zdravila za vročino in ne delujejo na virusne okužbe. V nedavni raziskavi Eurobarometra je 39 odstotkov vprašanih v EU menilo, da so antibiotiki učinkoviti proti virusom. V Sloveniji je to menilo 36 odstotkov vprašanih.
Zaradi mikrobne odpornosti se nekatere okužbe danes zdravijo s kombinacijo antibiotikov, na katero je bakterija sicer odporna, a manj kot v primerjavi z drugimi zdravili. »Tu se približujemo razmeram z začetka 20. stoletja,« je dejala Bojana Beović. Dokončne rešitve ni, odpornost je bakterijam prirojena, na ta način so preživele milijone let. Zanje je antibiotik le en problem več, ki ga morajo premagati. Ključni so zato preprečevanje okužb, bolnišnična higiena, cepljenje in odgovorna raba antibiotikov.
Nepravilna ali čezmerna uporaba antibiotikov lahko privede do tega, da postanejo bakterije odporne na prihodnja zdravljenja. V zdravstvenem sistemu si že dolgo prizadevajo zmanjšati njihovo rabo. Družinske zdravnice in zdravniki v Sloveniji so pri teh prizadevanjih uspešni, predpisovanje antibiotikov so v minulih letih znatno zmanjšali. Manj uspešne so slovenske bolnišnice, tam se je poraba antibiotikov lani celo povečala, je opozorila infektologinja Milica Lukić iz UKC Ljubljana.
Največ okužb z odpornimi bakterijami se pripeti v bolnišnicah. Po podatkih ECDC je kar 75 odstotkov vseh okužb z odpornimi bakterijami povezanih z zdravstveno oskrbo, pri čemer bi lahko polovico teh okužb preprečili. Največje tveganje za okužbe obstaja pri pacientkah in pacientih, ki potrebujejo intenzivno terapijo. »Intenzivne terapije si danes ne znamo predstavljati brez antibiotikov,« je povedala Lukićeva.
V dobi covida strm porast večkratno odpornih bakterij
V času pandemije covida-19 se je izrazito povečalo število pacientk in pacientov, ki so potrebovali intenzivno terapijo. »Pandemija covida-19 je povzročila strm porast večkratno odpornih bakterij. Posledično v svetovnem merilu govorimo tudi o pandemiji večkratno odpornih bakterij. To se je v času najhujše obremenjenosti s covidom-19 odražalo tudi v naši bolnišnici,« je Dnevniku pojasnila Lea Knez iz enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor. »V treh letih epidemije covida-19 smo v bolnišnicah opažali občasno povečano pojavljanje posameznih večkratno odpornih bakterij, ki pa se je ob boljšem obvladovanju same epidemije covida-19 umirilo,« pa je zapisala Viktorija Tomič, predsednica nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb.
