Ministrstvo za solidarno prihodnost je predstavilo zaključek natečaja, ki prizadetim v lanskih poplavah omogoča izbiro finančno dostopnega in kakovostno načrtovanega doma. Ni pa še jasno, kako bo potekala gradnja.
Na novinarski konferenci so na ministrstvu za solidarno prihodnost predstavili izbrane rešitve nadomestitvenih gradenj za prebivalce, ki so jih avgustovske poplave najbolj prizadele. Na seznamu hiš, ki jih bo zaradi poplav treba porušiti, je trenutno okoli 348 objektov.
Lastniki objektov imajo na voljo štiri možnosti: odškodnino, preselitev v že zgrajeno hišo ali stanovanje, nakup nadomestne nepremičnine, ki jo ponudi država, ali pa nadomestitveno gradnjo. Prav za slednjo so pripravili natečaj, za katerega so arhitekti zasnovali predloge za več vrst hiš, in sicer za eno- ali dvostanovanjsko hišo, dvojčka ali vrstno hišo, bivalna površina pa se giblje med 80 in 122 kvadratnimi metri.
»Cilj nadomestitvenih gradenj ni samo, da zagotovijo streho nad glavo, ampak predvsem, da zagotovijo tako kakovostno bivanje kot varnost lokacije, na kateri bodo ti objekti postavljeni, ter tudi, da se bodo kakovostno umeščale v prostor ter zagotovile trajnostni razvoj prostora,« je povedal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner. Dodal je, da so imeli arhitekti na natečaju izredno zahtevno delo, saj so morali zasnovati tip hiš za neznane bodoče stanovalce, na neznanih lokacijah, ob tem pa prilagojenih sodobnim načinom bivanja, dobro umeščenih v prostor in dostopnih širokemu krogu ljudi.
Kot je pojasnil predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Jernej Prijon, je komisija prejela 21 elaboratov različnih skupin arhitektov, ki so skupno oddali 58 različnih tipologij.
»Pred sabo imamo odgovor stroke na vprašanje, kakšna naj bo individualna gradnja v slovenskem prostoru prihodnosti. Ta je vsekakor drugačna, kot so bile hiše, ki smo jih gradili v preteklosti,« je je pojasnil predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Jernej Prijon. Žirija je tako na natečaju iskala predloge, ki poleg umeščanja v prostor odgovarjajo tudi na nove standarde ohranjanja narave, družbene odgovornosti in dolgoročne vzdržnosti ter so primerni za umeščanje v okolje, ki je nestabilno in zaradi nedavne ujme močno prizadeto. Strokovna žirija je izbrala dvanajst najboljših rešitev, vsaka pa prinaša denarno nagrado v višini 3400 evrov. Nagradni sklad je skupaj znašal 38.500 evrov. »Natečajna komisija je sledila celovitosti rešitev, funkcionalnosti in racionalnosti arhitekture ter vidiku gospodarnosti in trajnosti,« je povedal podpredsednik natečajne komisije Gašper Skalar. Po besedah Jerneja Prijona pa pripravljene rešitve, če se bodo izkazale za kakovostne in za naročnike zanimive, ne bodo uporabljene samo pri gradnji nadomestitvenih stavb v okviru obnove po poplavah, ampak bodo lahko uporabljene tudi drugje ter imele širši vpliv kot vzorci, vredni ponavljanja.
Natečaj izveden, kaj pa zdaj?
Natečaj je razpisalo ministrstvo za solidarno prihodnost v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Prizadeti v poplavah bodo lahko izbirali med dvanajstimi različnimi tipi objektov, in sicer med eno- in dvostanovanjskimi hišami, dvojčki in vrstnimi hišami. Prihodnji ponedeljek naj bi stekle še cenitve objektov, je pojasnil državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic ter dodal, da je na trenutnem seznamu 348 evidentiranih objektov, vendar pričakujejo, da se bo po uradnih cenitvah številka še povečala. Upa, da bodo posamezni objekti, ki se jih bo dalo ustrezno zaščititi, umaknjeni s seznama. Prizadeti v poplavah bodo tako lahko izbirali med predlaganimi tipologijami, ki bodo zbrane v katalogu. Vsak arhitekt ali arhitekturni biro, prijavljen na natečaj, je moral podati tudi približno vrednost objekta. Ocene vrednosti gradnje se pri vseh gibljejo med 100.000 in 300.000 evri. Na podlagi kataloga bodo nato različni izvajalci postavili ceno, ministrstvo pa bo z javnim razpisom poiskalo najugodnejšega ponudnika. Ali bo posel dobil le en ali več izvajalcev, še ni povsem jasno. Prav tako ni jasno, koliko oseb s seznama 348 uničenih hiš se bo odločilo za novogradnjo. Kot je nedavno za N1 povedal direktor podjetja Lumar Mark Lukić, 348 hiš presega letno proizvodnjo treh največjih slovenskih proizvajalcev montažnih hiš v Sloveniji. Boštjan Šefic pa je napovedal, da se gradnja načrtuje že v drugi polovici leta.
