Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon meni, da je svet ušel izpod nadzora. V svetu so vojne, ruši se svetovni red in krši mednarodno pravo. »Ruska agresija v Ukrajini je napad na varnost in mir v Evropi,« je dodala. Nasprotovala je miru, ki ne bi upošteval ozemeljske celovitosti Ukrajine. »Prihodnost Ukrajine je prihodnost Evrope,« je poudarila.
Glede širitve na zahodni Balkan je pozvala EU, naj spoštuje svoje obljube. V protestih v Srbiji pa vidi podporo članstvu v EU.
Prepričana je, da ima Evropa, če bo enotna, lahko vpliv v svetu s svojimi vrednotami, diplomacijo in zavzemanjem za mednarodno pravo.
Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je dejala, da »Evropa ni več svetovna politična in gospodarska velesila« in da popušča »politikom in političnim strankam, ki si želijo šibkejšo, manj povezano in manj vključujočo Evropo«. Vprašala se je, kako lahko poskušamo tekmovati z drugimi velesilami v svetu, ko pa se »namesto k enotnosti pomikamo proti neenotnosti«. Vendarle upa, da bo pri pomembnih geopolitičnih odločitvah sodelovala Evropa.
Pozvala je k veri v Evropo. Kot gospodarski in politični projekt mora Evropa vključevati krepitev skupnega trga, demokracijo in skrb za ranljive. Obžalovala je, da se širijo skepticizem glede človekovih pravic, ksenofobija, nestrpnost do drugačnih in drugače mislečih ter da se v migrantih išče grešne kozle.
Vprašala se je: »Kako to, da tri desetletja po tem, ko je svet obsodil genocid v Srebrenici, nekateri politiki zagovarjajo genocidno politiko Izraela proti Palestincem v Gazi?« Dodala je še: »S svojim odnosom do Gaze razkrivamo, kdo v resnici smo.« Tako tudi ni prepričana, da Evropa misli resno, ko zagovarja človekove pravice. Evropa ne bi smela braniti svojih vrednot samo v Ukrajini. Podprla je pobudo, da bi Nobelovo nagrado za mir prejeli Francesca Albanese, posebna poročevalka ZN za Zahodni breg in Gazo, ter zdravniki, ki skrbijo za prebivalce Gaze.
Zatem je govoril predsednik evropskega sveta Antonio Costa: »Spet smo se zbrali na Bledu, da bi strateško razmišljali. Tokrat gre za kritični trenutek, ko se tektonske plošče sveta premikajo.«
EU pa je zaradi Ukrajine popustila na trgovinskih pogajanjih z ZDA. »Ko je napadena naša vzhodna meja, ne smemo zaostrovati odnosov z ZDA.« EU bo vedno varovala interese svojih državljanov in svoje vrednote. »A postati moramo bolj odločni, prevzeti moramo več odgovornosti za svojo usodo. Mehka moč ni dovolj v svetu, v katerem vse prevečkrat prevladuje trda moč.« Kot uspeh Evrope razume dejstvo, da ZDA ostajajo v Natu. »Dvajset odstotkov našega izvoza gre v ZDA,« je pojasnil. EU pa se povezuje tudi z Južno Ameriko, Mehiko, Indijo, Indonezijo, Filipini, Kitajsko. »Tako ne bomo odvisni od enega dobavitelja. Trgovinski dogovori, ne pa carine, so tisto, kar prinaša koristi državljanom in podjetjem.«
Pozdravil je slovensko resolucijo v VS ZN, ki je prepovedala stradanje kot orožje, a so jo ZDA z vetom onemogočile. »Pravica do samoobrambe ne upravičuje kolektivnega kaznovanja vsega prebivalstva,« je poudaril Costa. Dodal je še, da EU daje največ za Palestince.
Na panelu o širitvi EU je komisarka za širitev Marta Kos dejala, da se o spoštovanju pravne države, človekovih pravicah in boju proti korupciji ni mogoče pogajati. Opozorila je, da hoče Rusija spodkopati proevropsko vlado v Moldaviji.
Albanski premier Edi Rama je dejal, da naj bi do leta 2027 končali pogajanja v Bruslju, ki pa se ga ne sme zamenjati z Bledom. »Tu se pogovarjamo o vizijah in mnenjih, v Bruslju pa moraš biti priden učenec.« A proces približevanja EU je tudi proces gradnje države. »EU je blagoslov za našo državo, od EU lahko dobimo znanje za vzpostavljanje institucij, ki jih nikoli nismo zares imeli. Moramo biti pridni in narediti domačo nalogo.«
Črnogorski premier Milojko Spajić je dejal, da je njegova država ena etnično najbolj raznolikih, saj so v njej poleg Črnogorcev tudi Srbi, Albanci, Hrvati in Bošnjaki. Upa, da bodo poslanci in državljani za reforme ne glede na to, iz katere etnične skupine prihajajo.
Hrvaški premier Andrej Plenković je nasprotoval temu, da se v širitvenem procesu rešujejo dvostranska vprašanja, pri čemer je namignil na slovensko blokado hrvaškega članstva v EU pred 15 leti. Poudaril je, da se EU ni povečala vse od širitve na Hrvaško leta 2013 in da v evropskem svetu širitveni proces ni prednostna naloga.
Slovenski premier Robert Golob je dejal, da Slovenija soglaša s spremembami pri sprejemanju odločitev o širitvi, a za to je le manjšina članic EU. Menil je, da bi pogajanja morala potekati tehnično, tako da bi bilo vse odvisno od napredka pri sprejemanju reform.
