Vsak glas šteje. Politične stranke morajo za vstop v državni zbor zbrati štiri odstotke glasov volilcev, toda proračunska sredstva dobijo tudi stranke in liste, ki na volitvah zberejo najmanj odstotek vseh glasov. Za koalicije strank je prag, ki ga morajo preseči za črpanje denarja, še nekoliko višji: če sta skupno listo predložili dve stranki, se meja zviša na 1,2, za več strank pa na 1,5 odstotka. Po novem je do izplačila upravičenih 15 strank, torej dve več kot na volitvah pred štirimi leti. Ker se bo pogača delila na več kosov kot doslej, to za stranke v prihodnjih štirih letih v povprečju pomeni nekoliko nižje zneske. V proračunu je letos za ta namen predvidenih več kot 2,5 milijona evrov.
Več glasov, več denarja
Prejeti znesek je sestavljen iz variabilnega in fiksnega dela. Zakon določa, da se četrtina predvidenih proračunskih sredstev v enakih deležih razdeli med vse politične stranke, ki so presegle odstotek glasov, preostalih 75 odstotkov pa se razdeli sorazmerno glede na število glasov volilcev, ki so jih stranke dobile v vseh volilnih enotah. Razlike so zato seveda občutne. Stranka Vesna, ki je s približno 16.000 glasovi kot zadnja ujela prag za proračunsko financiranje, lahko na letni ravni računa na okroglih 68.000 evrov, zmagovalno Gibanje Svoboda, ki je prejelo skoraj 406.000 glasov, pa bo letno bogatejše za 712.000 evrov. Lani je največ, skoraj 550.000 evrov državnega denarja, prejela SDS, najmanj – 70.000 evrov – pa Zeleni Slovenije.
Glede na trenutne še nepopolne izide volitev bo v prihodnjih štirih letih državna sredstva prejemalo 15 strank, od tega 10 zunajparlamentarnih. V zadnjih štirih letih je bilo razmerje obrnjeno; v parlament se je namreč uvrstilo devet strank, prag za financiranje pa so zunaj parlamenta ujele štiri. SDS se bo recimo na račun večjega števila upravičenih strank in večje volilne udeležbe kljub več zbranim glasovom volilcev zgoraj omenjen letni prejemek znižal na slabih pol milijona evrov. Če je stranka presegla odstotek glasov, ji bo vsak glas prinesel 1,65 evra na leto, v preteklem letu pa je taki stranki vsak glas prinesel več kot dva evra. Stranke, ki so predložile skupno kandidatno listo, si sicer sredstva delijo v skladu z medsebojnim sporazumom. Takšen primer je recimo Povežimo Slovenijo. Če sporazum ni sklenjen, se deli po enakih deležih.
Mandati nižajo stroške volilne kampanje
Financiranje političnih strank iz državnega proračuna je urejeno v zakonu o političnih strankah, povrnitev stroškov volilne kampanje pa normira zakon o volilni in referendumski kampanji. Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v državnem zboru, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evra za dobljen glas, pri čemer skupen znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz revizijskega poročila računskega sodišča. Pravica do povračila dela stroškov pripada tudi tistemu organizatorju volilne kampanje, katerega lista kandidatov je dobila najmanj šest odstotkov glasov od skupnega števila oddanih glasov v volilni enoti ali najmanj dva odstotka od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi, in sicer v višini 0,17 evra za dobljen glas v volilni enoti oziroma državi.
Hiter preračun pokaže, da bi glede na trenutne rezultate lahko Gibanje Svoboda iz tega naslova prejelo približno 134.000, SDS 91.000, NSi in SD 26.000, Levica pa 17.000 evrov. V Dnevniku smo pred časom že pisali o tem, koliko so na letošnjih državnozborskih volitvah posamezne stranke predvidele za volilno kampanjo. V stranki Roberta Goloba so skupni strošek ocenili na 400.000 evrov, v SD na približno 340.000, v Levici pa na 120.000 evrov. Do povrnitve stroškov volilne kampanje sicer ne pride avtomatično, temveč se ti povrnejo na zahtevo, in sicer najkasneje v 30 dneh po objavi dokončnega poročila računskega sodišča v glasilu državnega zbora.
