Dosedanjo pot do odškodnine ob napakah pri zdravljenju, pri kateri morajo bolniki dokazovati krivdo zdravstvenih delavcev, bo v prihodnje deloma nadomestil nov institut odškodnine za neželene dogodke. Tako je razvidno iz akcijskega načrta, ki spremlja aktualni predlog nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu.
Bodo vir kar prispevki?
Načrt, ki so ga objavili na ministrstvu za zdravje, napoveduje »pogojno« dekriminalizacijo človeških napak. Pri tem izpostavlja razlike med zavestno in nezavestno malomarnostjo, pa tudi dogodke, ki so posledica napak v organizaciji. Posameznik bi imel v novem sistemu, če bi se tako odločil, še vedno možnost uveljavljanja odškodnine v civilnopravnem postopku pred sodišči. Zavarovanje odgovornosti zdravstvenih delavcev bi ostalo obvezno, a bi pri tem v prihodnje upoštevali tudi možnost nekrivdnih odškodnin.
Podrobnosti sprememb iz objavljenega gradiva še niso razvidne, jasno pa je, da akcijski načrt izpostavlja prehod od kulture sramotenja k večji odprtosti pri obravnavi napak. Pozivi zdravstvenih delavcev k posodobitvi zakonodaje o varnosti se sicer vrstijo že leta, a se je vedno znova zataknilo že pri vprašanju, kdo bo plačeval za nekrivdne odškodnine. Tudi v aktualnem predlogu se v zdravstvenem resorju o tem še niso dokončno izrekli. Smiselno je, da bi bilo financiranje odškodninske sheme razdeljeno med več virov, ugotavljajo. Med možnostmi je model, ki bi vključeval enega ali več virov iz prispevkov zdravstvenega zavarovanja, prispevkov iz prihodkov zdravstvene dejavnosti in druge vire, pri čemer pa ne bi bremenili državnega proračuna.
Poplačilo tudi ob okužbi
Iz akcijskega načrta je že mogoče razbrati, da bo o odškodninskih zahtevkih v prihodnje verjetno odločala samostojna komisija. V njej bi bili pravniki, strokovnjaki s področja medicine, ekonomisti in morda še predstavniki kakšnih drugih strok. Krivde v ožjem pomenu v omenjenem postopku ne bi ugotavljali, odškodnina pa bi bila posamezniku priznana za premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Okoliščine, v katerih bi bilo mogoče uporabiti novo pot do odškodnine, so na ministrstvu opredelili dokaj široko. Tako bi jo lahko na primer priznali tudi posamezniku, ki mu je bila povzročena škoda zaradi neustreznih medicinskih pripomočkov ali zaradi okužbe pri zdravljenju. Komisija bi pri tem ugotavljala, ali je verjetnost, da je posameznikovo zdravje okvarjeno zaradi neustreznega zdravljenja, več kot polovična. Na pojasnila ministrstva za zdravje, kdaj nameravajo uvesti vse te novosti, še čakamo. Nacionalna strategija, ki je trenutno v javni razpravi, zajema obdobje do leta 2031.
»Črne pike« sedanje ureditve
V Zdravniški zbornici Slovenije predlog še preučujejo. Kot so spomnili, je zbornica svoj predlog zakona o nekrivdni odškodninski odgovornosti, pri katerem so sledili zgledu severnih in zahodnih držav, vložila že leta 2019. Trenutna slovenska ureditev ima po njihovem mnenju številne pomanjkljivosti. Sedanji postopki po eni strani onemogočajo ustrezno varstvo pacientov in zdravstvenih delavcev, ugotavljajo v zbornici, ki jo vodi Bojana Beović. Po drugi strani pa tudi »ne zagotavljajo ustreznega standarda varnosti zdravstvenega sistema kot celote«, so izpostavili.
»V strokovnih nadzorih ugotavljamo, da so napake pogosto sistemske,« je poudarila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. Ker je napaka marsikdaj povezana z ravnanjem več zaposlenih, je krivdo hkrati težko pripisati posameznemu zdravstvenemu delavcu, je opozorila. Po oceni Ažmanove bi bila smiselna ureditev, ki bi pri odškodninah upoštevala vse te dejavnike. »Razjasniti je treba tudi, kako ravnati takrat, ko je napaka povezana z neprimernimi delovniki,« je še poudarila. Urniki, ob katerih so zaposleni močno utrujeni in je možnost napake zato večja, so posledica hudega pomanjkanja osebja na nekaterih deloviščih, je spomnila sogovornica.
