Na strehi staromeščanske hiše v starem mestnem jedru Pirana, ki je zaščiteno kot kulturni spomenik, je v okviru rekonstrukcije zrasla sodobna zastekljena terasa, kakršna ne bi smela, saj ne izpolnjuje kulturnovarstvenih pogojev. Poseg, ki v prvi vrsti ob pristanišču uničuje piransko veduto, je zbudil ogorčenje tako med ozaveščenimi domačimi kot strokovno javnostjo. To je toliko večje, ker se je zgodil v srednjeveškem biseru, ki mu nestrokovni posegi vse bolj jemljejo sijaj.
Toda pri »aferi s teraso« ne gre za samovoljen poseg brezbrižnega investitorja in njegovega projektanta, temveč za poseg, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje. Investitor, gre za podjetje BRDS iz Portoroža, ki je bilo do nedavnega v ruski lasti, ga je dobil, potem ko je pridobil tako pozitivno kulturnovarstveno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot pozitivno mnenje občine Piran glede skladnosti s prostorskim aktom. Piranski upravni enoti je to v postopku izdaje gradbenega dovoljenja očitno zadoščalo. Njen načelnik Bojan Žiberna se brani, da jim zakon ne nalaga vsebinske presoje skladnosti predloženih mnenj, če so ta popolna ter vsebinsko in strokovno obrazložena. Gradbena inšpekcija, ki je v tem primeru že uvedla postopek, pa je tako lahko ugotovila zgolj to, da je bila gradnja izvedena skladno z gradbenim dovoljenjem.
Napako na zavodu priznali,
kaj pa zdaj?
Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so priznali, da je prišlo do napake in da bi morali izdajo kulturnovarstvenega mnenja zavrniti, saj so bile spregledane zahteve iz kulturnovarstvenih pogojev. Zakaj je prišlo do napake, nam (še) niso pojasnili. Nameravajo pa z investitorjem preveriti možnosti sodelovanja v smislu izboljšave trenutnega stanja. Na vprašanje, ali bodo kulturnovarstveno mnenje preklicali, nam niso odgovorili, prav tako ne na vprašanje, ali in kdo bo prevzel odgovornost. So nam pa zato z ministrstva za kulturo sporočili, da so zavod že pozvali k pojasnilom. Po prejemu in preučitvi vse dokumentacije bodo zavodu naložili ustrezne ukrepe. V molk so se zavili tudi na piranski občini.
Načelnik piranske upravne enote pojasnjuje, da bi bilo gradbeno dovoljenje mogoče razveljaviti z uporabo izrednih pravnih sredstev, vendar pa predloga upravičenih predlagateljev za obnovo postopka doslej niso prejeli, strokovna napaka pa sama po sebi ne pomeni obnovitvenega razloga. V primeru razveljavitve bi investitorju sicer pripadla odškodnina, saj ima pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Ravnanje zavoda »nedopustno«
»Smo šibka država,« je dogajanje komentiral arhitekt Janez Koželj. Primer je po njegovem škandalozen dokaz, da sistem dovoljevanja, ki se ukvarja s formalnimi postopki, ne pa z vsebino in učinki v prostoru, očitno ne deluje. Tudi na osnovi lastnih izkušenj mestnega arhitekta in urbanista v Ljubljani se sprašuje, kako je mogoče, da je takšen projekt na občini »šel skozi«. »Da ga je dopustil zavod za spomeniško varstvo, pa je sploh nedopustno. Tega ne morem verjeti.« Upravna enota, ki je dovoljenje nazadnje izdala, pa je po njegovem tako in tako »odtujena uradniška oblast«, ki birokratsko presoja po črki postopkov in zakona brez oziranja na kvaliteto arhitekture. »Vloga mestnega arhitekta, kakršno sem opravljal sam, je prav v tem, da se vtakne v vsak projekt, tudi zasebne, čeprav ima pri tem omejene možnosti. Sam sem poklical projektante in skušal vplivati na to, da bi projekte izpeljali ne po moje, temveč v nekem skladju. Gledati je treba na celoto, biti pozoren in skušati povsod intervenirati, če je le mogoče.«
»Zgodba nas skrbi in žalosti,« pravijo tudi na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Če se je napaka že zgodila, je po njihovem ključno, da se jo popravi. »Napake v postopkih s posledicami v prostoru moramo sanirati, saj ne moremo pristati na to, da posledice napak na koncu nosi prostor, ki je eden in naš skupen. To še posebej velja v primeru Pirana, katerega podoba je kot izjemna kvaliteta prepoznana v širšem prostoru in je iz tega razloga spomeniško zaščitena,« so za Dnevnik povedali na zbornici, ki jo vodi arhitekt Jernej Prijon. Sprožili bodo tudi ustrezne postopke iz svoje pristojnosti glede izrednega strokovnega nadzora, da preverijo, ali je bila projektna dokumentacija izdelana strokovno ustrezno.
Investitor, podjetje BRDS, je na naše vprašanje, ali bodo projekt uskladili s kulturnovarstvenimi pogoji, odgovoril, da dela izvajajo in jih bodo dokončali skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem in kulturno-varstvenim mnenjem. »O tem, da bi bila kakršna koli težava z izdanim mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine, nas nihče od pristojnih ni seznanil.« Po njihovi oceni se bo stavba s končano nadstrešnico skladno vključevala v silhueto mesta.
