(Slabe) epidemične razmere v Sloveniji se zlagoma izboljšujejo, število okuženih z virusom sars-cov-2 upada že četrti teden, sedemdnevno povprečje je čez konec tedna padlo pod 1500, kar pa nas še vedno uvršča med evropske države z največjo pojavnostjo covida-19. Trend upadanja naj bi se ustavil že v prvi polovici novembra, nakar naj bi se število okužb začelo znova vzpenjati, izhaja iz aktualnih projekcij Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Te projekcije še ne upoštevajo učinka nove različice virusa BQ.1, ki utegne pandemiji dati dodaten pospešek. V ZDA in Evropi se število zaznanih okužb s to različico in njeno podrazličico BQ.1.1 vsak teden podvoji. »BQ.1 in BQ.1.1 sta najboljša kandidata za naslednji val, čeprav kroži in se širi še nekaj različic (na primer XBB in BA.2.75),« opozarja Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Po njegovih besedah imata različici tako spremenjen protein bodice virusa, s katerim se pritrdita na človeške celice, da nobeno od dostopnih terapevtskih protiteles ni več učinkovito. »Zelo verjetno bo še vedno učinkovito zdravilo paxlovid,« je dodal Jerala.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) napoveduje, da bo različica prevladala sredi novembra ali najkasneje v začetku decembra, v začetku leta 2023 pa bo odgovorna za več kot 80 odstotkov vseh okužb. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki v Sloveniji sledi različicam virusa, različic iz družine BQ.1 še ni zaznal (zadnji pregledani vzorci so bili odvzeti v drugi polovici septembra).
Izvira iz družine BA.5
Cornelius Römer, biofizik Biozentruma v Baslu, je BQ.1 začel slediti septembra. Ko se je takrat povečalo število okužb s to različico, je še upal na naključje. »Sicer ne kaže dobro,« je tedaj zapisal na twitterju. BQ.1 izvira iz družine virusov različice omikron BA.5, ki v Sloveniji prevladuje od letošnjega poletja. Strokovnjaki domnevajo, da se nova podrazličica še bolj učinkovito izogne imunski zaščiti. Tudi tisti, ki je bila vzpostavljena po predhodni okužbi z eno od različic omikrona in s poživitvenim odmerkom.
Laboratorijske študije iz Azije so namreč nakazale, da protitelesa ne zmorejo nevtralizirati tega virusa in ne preprečijo njegovega razmnoževanja. Če se bo ta laboratorijski preizkus dokazal tudi v resničnem življenju, bo zdravstveni sistem ob vrhuncu prihajajočega vala približno tako močno obremenjen kot na vrhu omikronskega vala. V Sloveniji smo ga doživeli februarja letos, tedaj je bilo hospitaliziranih več kot 650 bolnic in bolnikov s covidom-19, od tega so jih več kot 140 zdravili na oddelku za intenzivno nego.
Za zdaj ni oprijemljivih dokazov, da bi različica BQ.1 povečevala tveganje za težji potek bolezni v primerjavi z zdaj prevladujočim omikronom BA.5. To pa ne pomeni, da bo to tveganje zanemarljivo pri starejših od 65 let in osebah z oslabljenim imunskim sistemom. »BQ.1 izhaja iz različice BA.5, za boj proti kateri so usmerjeno prilagojena cepiva mRNA, zato obstaja velika verjetnost, da bodo vzpostavila vsaj delno zaščito,« je optimističen Jerala.
S promocijo cepljenja začnejo
šele novembra
ECDC že nekaj časa opozarja, da mora biti (poživitveno) cepljenje prednostna naloga držav članic. Cepilna kampanja v Sloveniji pa poteka po polžje. Drugi poživitveni odmerek sta pri nas doslej prejela nekaj več kot dva odstotka prebivalstva, zanimanje za prilagojena dvovalentna cepiva je majhno. V zapisniku nedavne seje posvetovalne skupine NIJZ za spremljanje gibanja virusa sars-cov-2 piše, da se bo intenzivnejša promocija cepljenja proti covidu-19 začela novembra. Usmerjena bo v skupine, ki jim je cepljenje proti covidu-19 priporočeno, zato bo vidnost kampanje v širši javnosti manjša, je poročala STA.
Iz 20. vala spletne raziskave NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi (SI-PANDA) izhaja, da se približno četrtina vprašanih namerava cepiti proti covidu-19. Anketirance, ki niso cepljeni proti covidu-19, tako kot v predhodnih raziskavah najbolj skrbi varnost cepiv, več kot polovica jih meni tudi, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk. Le 59 odstotkov anketirancev se strinja s trditvijo, da cepivo proti covidu-19 lahko prepreči težji potek bolezni. »To kaže, da je ozaveščenost prebivalcev o koristih cepljenja proti covidu-19 še vedno premajhna,« ugotavljajo na NIJZ. Ozaveščenost in posledično pripravljenost za cepljenje sta najmanjši v starostni skupini 30 do 49 let, dodajajo.
