V Sloveniji po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) največji delež k skupnim izpustom delcev prispevajo mala kurišča. Leta 2021 so na ravni države k skupnim izpustom delcev PM10 prispevala 53 odstotkov, k skupnim izpustom PM2,5 pa 73 odstotkov. Pri izpustih malih kurilnih naprav prevladujejo kurilne naprave na les.
Kar zadeva preseganje mejnih vrednosti, je stanje odvisno od tega, katere mejne vrednosti upoštevamo. Z vidika zakonodajnih zahtev preliminarni podatki Arsa za leto 2023 kažejo, da na nobenem merilnem mestu v državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zraka mejna letna vrednost za PM2,5 in PM10 ni bila presežena. Enako velja za število preseganj mejne dnevne vrednosti za PM10, ki je bilo na vseh merilnih mestih nižje od dovoljenega števila.
Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije, ki so bistveno strožje od naših z uredbo predpisanih mejnih vrednosti, pa je situacija ravno obrnjena. »Na večini merilnih mest so presežene vse smernice za PM2,5 in PM10,« so nam sporočili z Arsa.
Učinki ukrepov so vidni
Čeprav Slovenija še vedno sodi med države z višjo ravnjo onesnaženosti z delci PM10, na splošno velja, da dihamo boljši zrak kot pred dvajsetimi leti, in to glede vseh onesnaževal. »Od leta 2000 do 2021 so se izpusti delcev PM10 zmanjšali za 21 odstotkov, izpusti delcev PM2,5 pa za 29 odstotkov. Zmanjšanje izpustov je posledica izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, posodobitve tehnoloških procesov, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila,« nam je pojasnila vodja sektorja za kakovost zraka na Arsu Tanja Koleša.
Kljub temu po njenih besedah v hladnem obdobju leta še zmeraj, predvsem ko je prisoten temperaturni obrat, izmerimo visoke ravni delcev. Teh epizod z visoko onesnaženostjo je – ironično tudi zahvaljujoč podnebnim spremembam, ki so prinesle višje temperature, več padavin in več vetra – v zadnjih letih manj. »Povišane ravni delcev se pri nas tipično pojavljajo v zimskih mesecih, ko se v primeru anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pogosto pojavi temperaturni obrat. V teh plasteh imamo šibko vertikalno mešanje zraka, kar povzroči, da se onesnaževala dlje časa zadržujejo v bližini tal. Obenem so v zimskih mesecih najbolj aktivna mala kurišča, ki največ prispevajo k izpustom delcev,« je opozorila naša sogovornica.
Delci škodljivi za celotno telo
Podatki, objavljeni na spletni strani NIJZ, poleg tega kažejo, da so emisije pri uporabi lesne biomase v malih kuriščih bistveno večje kot pri plinu in kurilnem olju. »Emisije v zraku, ki imajo lahko negativne vplive na zdravje ljudi in jih lahko pričakujemo tudi pri najsodobnejših kurilnih napravah na lesno biomaso, za faktor od 2 do 1000 presegajo emisije, ki jih lahko pričakujemo pri zemeljskem plinu in kurilnem olju,« so izpostavili.
Škodljivost delcev za zdravje je sicer odvisna predvsem od primesi, ki se vežejo na delce, in od velikosti delcev; manjši delci na primer prodrejo globlje v dihala in so bolj škodljivi. »Osnova škodljivega delovanja delcev je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe, srce, jetra, ledvice, možgane …, in tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke,« opozarjajo na NIJZ. Najpomembnejši so vplivi na srce in ožilje ter dihala. »Povezujejo vnetja dihalne poti, pospešujejo nastanek astme,« so našteli. Delce povezujejo tudi z nekaterimi kroničnimi degenerativnimi nevrološkimi boleznimi (na primer z različnimi oblikami demence) in s sladkorno boleznijo. Poleg tega so tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv, namreč sodi v prvo skupino med snovmi, ki po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) dokazano povzročajo raka pri človeku.
