Nacionalna stanovanjska politika je velika slabost naše države. To je ugotovilo tudi računsko sodišče v nedavni reviziji izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025. Po oceni računskega sodišča bo cilj resolucije, da bi do leta 2025 v javni lasti imeli 33.000 stanovanj, pri čemer bo treba zgraditi še 8373 stanovanj, težko doseči. Pred dnevi je državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac, ki bo vodil ministrstvo za solidarno prihodnost, napovedal, da bo prihodnje leto mogoče zgraditi tisoč stanovanj, do konca mandata vlade pa dva tisoč stanovanj na leto.
V koalicijski pogodbi se je vlada zavezala, da bo okrepila delovanje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS) in podprla druge modele financiranja, da bi tako do leta 2030 zagotovili 20.000 novih javnih najemnih stanovanj. V koalicijski pogodbi je bilo sicer predvideno, da se bodo nepremičnine, primerne za stanovanjsko gradnjo, z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je bila decembra pripojena Slovenskemu državnemu holdingu, prenesle na SSRS, vendar se to ni zgodilo. Oktobra je vlada sporočila, da nepremičnin z uredbo o pravnem nasledstvu DUTB ni mogoče prenesti na SSRS in da bodo stanovanjsko problematiko s povečevanjem števila javnih najemnih stanovanj reševali po avstrijskem modelu. Vanj je bilo leta 2020 vključenih 185 državnih in zasebnih organizacij, od tega 98 zadrug, 77 družb z omejeno odgovornostjo in deset delniških družb.
Kdo bo gradil?
Po številnih ocenah naj bi bil avstrijski model, ki ga podpirajo na ministrstvu za finance, lahko komplementaren gradnji stanovanj SSRS, z njegovo implementacijo pa naj bi bil zastavljeni cilj zgraditve načrtovane kvote stanovanj lažje uresničljiv. Toda po mnenju ministrstva za delo avstrijski oziroma dunajski model ni komplementaren delovanju SSRS, ampak je delovanje SSRS enako avstrijskemu modelu. »V javnosti se je avstrijski model pogosto potvarjal in pripisoval shemam, ki ne temeljijo na močnem javnem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Po neuradnih podatkih imajo v SDH, in tudi v državnem podjetju DSU, ki naj bi bilo vključeno v projekt, nekoliko drugačno predstavo o delovanju avstrijskega modela, zato mimo SSRS pripravljajo teren za zagon gradnje večjega števila stanovanj.
Po prvotnem načrtu je nameravala SDH že v kratkem na novoustanovljeno podjetje prenesti okoli 15 večjih zemljišč, na katerih bi bilo mogoče zgraditi približno 2500 stanovanj. Po neuradnih informacijah bi se načrti lahko nekoliko spremenili. Na SDH naj bi sicer sprva poskrbeli za vso potrebno dokumentacijo za začetek gradnje. Ker je v začetni fazi, v SDH podrobnih načrtov o načrtovanem projektu ne razkrivajo.
Po mnenju DSU bi morali vodenje politike zagotavljanja najemnih stanovanj najprej urejati z ustreznimi zakonskimi ukrepi, ki bi omogočili predvidljive pogoje za vse deležnike v procesu dolgoročnega najema stanovanj z omejenim dobičkom. »Šele nato bi se lahko odločalo o morebitnih organizacijskih spremembah v okviru organizacij, ki bi sodelovale pri izvedbi zakonsko predvidenih nalog.« V DSU ocenjujejo, da so bila dosedanja prizadevanja preozko zastavljena, saj niso vključevala potreb večine prebivalcev, tudi tistih, ki niso socialno ogroženi. »Poleg tega so preveč temeljili na proračunskem financiranju, ki glede na zmožnost ne zmore zagotavljati niti manjšega dela potrebnih sredstev,« so dodali.
Sedem evrov za kvadratni meter
Na ministrstvu za finance so povedali, da bo nacionalna stanovanjska politika iz pristojnosti okoljskega ministrstva prešla v pristojnost ministrstva za solidarno prihodnost. Za predlagani avstrijski model pravijo, da je ena od oblik financiranja in gradnje javnih najemnih stanovanj, ki za uveljavitev v Sloveniji terja spremembo stanovanjskega zakona. »Za gradnjo večjega števila stanovanj so osnova zemljišča, ki jih SSRS in SDH že imata. Ob tem časovno zelo pomembno komponento predstavljata umeščanje zemljišč v prostor in projektno načrtovanje. Zelo pomembna komponenta je tudi financiranje projektov, pri kateri se zaradi velikih pritiskov na javne finance zavzemamo tudi za modele gradnje javnih najemnih stanovanj z uporabo zemljišč nekdanje DUTB.«
Po pojasnilih ministrstva za delo naj bi načrt prenove stanovanjske gradnje, ki naj bi ga pripravili na ministrstvu za solidarno prihodnost, v veliki meri temeljil na dobrih lastnostih avstrijskega modela, ki temelji na visokem in stabilnem financiranju gradnje najemnih stanovanj ter zagotavlja predvidljivost in cenovno vzdržnost gradnje. Model, ki ga želijo vzpostaviti, bi se v veliki meri izvajal prek SSRS. »Ta bi iz proračuna letno prejemal okoli 100 milijonov evrov, ki bi jih v obliki ugodnih posojil posredoval izvajalcem stanovanjske preskrbe. V veliki meri so to skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, na primer Nepremičnine Celje (v stoodstotni lastni celjske občine). Ti bi ponujali stanovanja po stroškovni najemnini (ciljna najemnina, ki vključuje tudi določene stroške, znaša sedem evrov na kvadratni meter), pogodbo za nedoločen čas in razporejanje stanovanj na podlagi razpisa,« so povedali na ministrstvu za delo, kjer se nadejajo, da bodo takšen model vzpostavili do konca mandata. V vmesnem času pa »bomo zagnali projekte, ki so že v različnih razvojnih fazah, in postopoma gradili komponente bodočega modela«.
