Slovenjgraški župan Tilen Klugler po raziskavi agencije Ninamedia tudi letos ostaja najboljši župan vseh slovenskih mestnih občin. Teh je letos 12, saj je status mestne občine pred meseci dobila tudi občina Krško. Klugler je od svojih občank in občanov letos dobil oceno 3,94, z oceno 3,80 mu sledi ljubljanski župan Zoran Janković, na tretjem mestu pa je župan Murske Sobote Aleksander Jevšek, ki je dobil oceno 3,65. Najslabšo oceno je tokrat dobil novogoriški župan Klemen Miklavič. Novogoričani so mu podelili oceno 2,64.
Pri slovenjgraškem županu so bili odgovori podobni kot lani, ko je prav tako zasedel prvo mesto, ko je s prestola prvič izrinil ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Občani Kluglerju priznavajo zasluge za razvoj mesta. Najbolj so veseli gradnje neprofitnih stanovanj in novega bazena, šolskega centra in kolesarskih poti. »Vesel sem, da občani prepoznavajo naše kolektivne napore, ki jih skupaj s sodelavci vlagam v to, da Slovenj Gradec postaja in se uveljavlja kot ena najbolj prebojnih mestnih občin in eno od najbolj zaželenih bivanjskih okolij v Sloveniji,« je rezultata vesel Klugler. Ali bo ponovno kandidiral, še ne želi povedati. Po raziskavi Ninamedie sodeč bi ga kar 68 odstotkov vprašanih še enkrat volilo, kar je nekoliko manj kot lani, ko bi ga ponovno volilo kar 71 odstotkov vprašanih. Nekatere občane namreč še vedno moti županov odnos, ki naj bi bil aroganten in hvalisav, prepričani so tudi, da dela samo za svoj interes.
Županom omejiti mandat ali ne?
V tokratni raziskavi je agencija Ninamedia prebivalce slovenskih mestnih občin spraševala tudi, ali bi bilo treba županom in županjam omejiti županovanje na vsega dva mandata ali ga pustiti neomejenega. Rezultat je zanimiv: medtem ko je v večini mestnih občin večinsko mnenje absolutno za to, da se županom mandat omeji na dva mandata, v slovenjgraški in ljubljanski občini ni tako. Županski mandat bi v Slovenj Gradcu omejilo 48,5 odstotka vprašanih, v Ljubljani pa bi mandat Zoranu Jankoviću omejilo 38,9 odstotka vprašanih. Tudi Janković, ki je ves čas na vrhu raziskave Naj župan, saj si izmenjuje prvo in drugo mesto, še ni sporočil, ali bo letos še enkrat kandidiral. Njega bi ponovno volilo kar 62,3 odstotka vprašanih Ljubljančanov.
Obstoječe župane in županje bi ponovno izvolili tudi v Murski Soboti, kjer je župan Aleksander Jevšek, v Novem mestu, kjer je na čelu občine Gregor Macedoni, in na Ptuju, kjer županuje Nuška Gajšek. Slednja je leta 2019 celo zasedla prvo mesto med župani mestnih občin, v tokratni raziskavi pa je na petem mestu. Takoj za njo se je letos uvrstil župan nove mestne občine Krško Miran Stanko. Občani so ga ocenili z oceno 3,51. Med pohvalami prevladujejo krška obvoznica in splošni razvoj občine, nastanek mestne občine, gradnja vrtca Senovo in Valvasorjeve knjižice. Najbolj pa županu zamerijo neodzivnost in pasivnost, propadanje manjših krajev v občini, kot je denimo Brestanica, in to, da ni zgradil bazena. »Določena dogajanja so zunaj moči občine in občinske uprave. Še zlasti če gre za zasebno lastnino, kjer lastnikov ni mogoče prisiliti, da s svojim premoženjem ravnajo bolj gospodarno. Tak je primer Brestanice, kjer stari del trga dejansko propada ravno zaradi tega razloga,« pojasnjuje župan Stanko in dodaja, da je bila v zadnjih desetih letih uresničenih večina obljubljenih in potrebnih investicij v javne objekte. »Imamo 16 krajevnih skupnosti in skrbimo za njihov čim bolj uravnotežen razvoj. Ena od še neuresničenih zavez je gradnja komunalnega bazena. Imamo namreč že en olimpijski bazen v Brestanici in dva pokrita manjša bazena. Z gradnjo novega bazena bi tako imeli že štiri javne bazene. Kljub temu aktivnosti potekajo. Trenutno poteka izbor idejne rešitve novega bazena, ki bo zgrajen v prihodnjih dveh letih,« pojasnjuje. Po raziskavi sodeč bi za krškega župana ponovno volilo 34,2 odstotka vprašanih.
Zadnji župan v ponovno kandidaturo
Da se bo potegoval še za en mandat, je že odločen novogoriški župan Klemen Miklavič, ki je v tokratni raziskavi zasedel zadnje mesto. Njegovi občani so ga ocenili z oceno 2,64, kar je slabše kot leta prej, ko so mu podeljevali dobro trojko. Iz raziskave izhaja, da mu zamerijo predvsem neaktivnost in nedostopnost, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub in da nima vizije. Moti jih tudi premajhna skrb za podeželje. Pohvalili so ga za povezovanje z italijansko Gorico in za projekt Evropska prestolnica kulture (EPK). Miklaviča bi ponovno volilo vsega 19,4 odstotka vprašanih.
Miklaviča nekatere navedbe raziskave presenečajo, češ da sliši na terenu drugačne odzive. »Soočili smo se z nepričakovano situacijo, kot je epidemija, ki je znatno vplivala na lokalno gospodarstvo in pustila 5-milijonsko luknjo v proračunu naše občine. Kljub temu smo v tem mandatu nanizali rekordno število investicij. Obenem nam je uspelo pridobiti najvišji znesek evropskih sredstev, več kot 15 milijonov evrov,« pravi Miklavič. Dodaja, da po 18 letih urejajo prvo večjo poslovno-ekonomsko cono na območju mesta, da bodo s stanovanjskim skladom gradili novo sosesko z 80 stanovanji, z Univerzo v Novi Gorici pa se dogovarjajo za razvoj Centra zelenih tehnologij. Poskrbeli so za poplavno varnost, zgradili nov zimski bazen v mestu, začenjajo tudi gradnjo prizidka Zdravstvenega doma v Novi Gorici in obnovo Rafutskega parka – ogromnega parka med obema Goricama. »Naša prihodnost je znanje in vzpostavljanje kulturne, gospodarske in politične prestolnice skupne čezmejne regije. Da vse to uresničimo, en mandat ne zadošča, zato nameravam z ekipo nadaljevati delo in se podajam v ponovno kandidaturo za župana,« je odločen Miklavič.
