Vtis je, da je Slovenija v mednarodnih prizadevanjih za prekinitev vojne v Gazi naredila, kar majhna država lahko naredi. »Dosledno opozarjamo na kršitve mednarodnega prava Izraela tako v Evropski uniji kot Organizaciji združenih narodov in drugje. Posebej opozarjamo na ranljivost žensk, otrok in novinarjev. Kot nestalna članica varnostnega sveta OZN smo večkrat poudarili nujnost ustavitve nasilja v Gazi in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,« so našteli na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Slovenija ne podpira nezakonitih politik Izraela, ki širi naselbine na zasedenih palestinskih območjih, hkrati pa smo ob Španiji in Irski ena od držav zagovornic revizije trgovinskega sporazuma med EU in Izraelom. Slovensko politično vodstvo je tudi napovedalo, da bi aretirali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če bi prišel v Slovenijo, saj njegovo izročitev zahteva mednarodno kazensko sodišče.
Odmevno priznanje Palestine
Slovenija je na mednarodnem parketu razmeroma nepomembna država s precej omejenim vplivom v mednarodni politiki. Si pa države, kot je naša, ki niso gospodarsko in kakor koli drugače vezane na Izrael, lažje privoščijo kritiko, saj jih morebitni povratni ukrepi Izraela ne prizadenejo neposredno.
»Male države si lahko privoščijo zunanjepolitično strategijo 'kritike', če so same zgledne na področju, kjer izpostavljajo normativno problematično delovanje drugih držav. Ta zgled mora država tudi izpostaviti, da je njen argument kritike legitimen. Slovenija nima povsem odličnih oziroma zglednih dosedanjih dosežkov v odnosu do podpore palestinskemu narodu na poti k državnosti, saj novembra 2012 na glasovanju v generalni skupščini Združenih narodov ni podprla opazovalnega statusa Palestine,« pojasnjuje prof. dr. Ana Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
To je Slovenija spremenila z verjetno mednarodno najbolj odmevno potezo, ko je lani priznala Palestino kot neodvisno in suvereno državo; aktivno pa naša zunanja politika poziva tudi druge države, da naredijo enako. Slovenija zavrača tudi kakršne koli spremembe demografije in mednarodnih meja Palestine. S tem smo si verjetno prislužili eno od diplomatskih not, ki nam jih je poslal Izrael. Tudi naše zunanje ministrstvo jih je izraelskemu veleposlaništvu poslalo kar nekaj, na pogovor pa so v prostore ministrstva poklicali tudi veleposlanika judovske države, akreditiranega za Slovenijo.
Sicer se naša zunanja politika do perečih mednarodnih vprašanj opredeljuje v paketu z drugimi državami, večinoma v obliki stališča Evropske unije. A glede dogajanja v Gazi in v stališčih do Izraela ter priznanja palestinske države enotne evropske politike ni.
»V Evropski uniji imajo največje težave ukrepati proti Izraelu zaradi nehumanega delovanja proti palestinskemu narodu države, katerih predhodne oblike vladavine so same uporabljale podobna sredstva za nadvlado in uničenje judovskega naroda. S tem zgodovinskim dejstvom se njihove politične elite in družbe očitno še niso pomirile in se z njim ne morejo soočiti racionalno. Pri tem najbolj izstopajo Nemčija, Avstrija in Madžarska. Na Češkem pa tudi Poljskem in Madžarskem pa je kritika Izraela še vedno tabu predvsem zaradi spomina na v holokavstu utrpele žrtve njihove etnije,« še razlaga sogovornica.
Preostane le diplomacija
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru evropskemu parlamentu pred dnevi pogumno dejala, da v Gazi gledamo genocid nad Palestinci in da smo pri tem tiho. Pri tem se je upravičeno vprašala: »Kaj lahko naredi ena majhna država? Kaj lahko naredi Evropska unija? Včasih imam občutek, da nič ali premalo. Da, več je v rokah ene velesile.«
S tem je mislila na Združene države Amerike, ki Izraelu dobavljajo orožje in ga tudi sicer finančno podpirajo, zato bi odtegnitev te podpore gotovo vplivala na potek dogodkov v Gazi. Tudi gospodarsko sta državi zelo povezani in spremembe v trgovini bi gotovo imele vpliv na judovsko politično vodstvo.
Majhna Slovenija na drugi strani nima večjega gospodarskega sodelovanja z Izraelom, leta 2023 smo si izmenjali za 279 milijonov evrov blaga, lani polovico manj, v prvem kvartalu letos pa za 60 milijonov. Tudi število turistov iz Izraela, ki že prej niso predstavljali velikega deleža, je upadlo za polovico. Izraela tako poslovni odnosi s Slovenijo ne skrbijo preveč.
Tako ne preostane druga kot diplomacija. Eden izmed bilateralnih ukrepov, ki jih na mednarodnem parketu lahko uporabijo države, da bi pokazale nestrinjanje ali nasprotovanje drugi državi, je znižanje ravni diplomatskih predstavnikov oziroma odpoklic veleposlanika ter v skrajnem primeru prekinitev diplomatskih odnosov.
Odpoklic je dvorezen meč
Slovenija ima veleposlaništvo v izraelskem Tel Avivu in urad v palestinski Ramali, naša zunanja ministrica Tanja Fajon pa je sprti strani tudi dvakrat obiskala.
»Glavna naloga diplomacije je, da ohranja komunikacijske kanale odprte z vsemi. To velja tudi v primeru Izraela, saj mu lahko le preko odprtih kanalov neposredno posredujemo svoja jasna stališča,« pojasnjujejo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, kjer dodajajo, da je denimo evakuacija iz Gaze ali pomoč palestinskim otrokom z zdravljenjem v Sloveniji mogoča le v sodelovanju z Izraelom. Poleg tega Sloveniji diplomatska prisotnost omogoča konzularno zaščito naših državljanov v tej državi.
Strokovnjakinja za mednarodne odnose Ana Bojinović Fenko pri tem dodaja, da je odpoklic veleposlanika oziroma prekinitev diplomatskih poti dvorezen meč, saj bi to lahko našim državnim interesom škodilo pri mednarodnem povezovanju drugje. Izrael ima namreč precej bolj razvejano diplomatsko mrežo in neprimerno večji vpliv v mednarodnih odnosih.
Hkrati se lahko vprašamo, ali bi takšna poteza, torej odpoklic slovenskega ali izgon izraelskega veleposlanika dejansko imel kakšen vpliv na izraelsko vodstvo. Verjetno ne. Če pa bi se za tako potezo odločilo več držav, med njimi tudi večje evropske sile, ki jih Izrael mora upoštevati, bi bila zgodba lahko drugačna.
Tako pridemo do ugotovitve, da majhna Slovenija na načelni ravni lahko naredi veliko, neposredno pa bore malo ali celo nič. In ta nemoč je za tiste, ki se jim ob vsakodnevnem gledanju pobijanja ljudi in lačnih otrok v Gazi obrača želodec, lahko zelo frustrirajoča.
