SDS se je pri vložitvi interpelacije proti vladi sklicevala na 118. člen ustave, ki je po vsebinski plati preprost, saj pravi, da lahko deset poslancev vloži interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. V drugem delu člena pa piše: »Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, državni zbor vlado ali ministre razreši.« Od 50 vloženih interpelacij sta doslej uspeli le dve, zoper Zorana Thalerja in Mirka Bandlja (oba LDS v devetdesetih letih), interpelacije zoper vlado pa so vse doslej propadle.
Tokrat prevladuje ideologija
SDS je prvo interpelacijo proti vladi vložila julija 1997, vodil jo je predsednik vlade Janez Drnovšek v koaliciji z desnosredinsko stranko SLS. Prvopodpisani pod interpelacijo Janez Janša je takrat očital vladi heterogenost vladajoče koalicije, neučinkovitost in najslabšo oceno evropske komisije med šestimi kandidatkami za polnopravno članstvo. Drugo interpelacijo je SDS vložila ob koncu mandata vlade Toneta Ropa in tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2004. Prvopodpisani Janez Janša je takratni vladi očital neuresničitev obljub in koalicijske pogodbe ter slabo upravljanje države. Naslednja interpelacija zoper vlado je sledila leta 2016, ko je prvopodpisani Janez Janša vlado Mira Cerarja obtožil neuresničevanja zavez iz koalicijske pogodbe, slabega upravljanja države in državnega premoženja ter vse večjega zaostanka za primerljivimi državami EU. Pod vse tri doslej vložene interpelacije proti vladam se je torej kot prvi podpisal predsednik SDS Janez Janša, tokrat je drugače. Pod interpelacijo je prva podpisana vodja poslanske skupine Jelka Godec. V primerjavi z dosedanjimi interpelacijami je opazna tudi vsebinska razlika. V prvih treh interpelacijah proti vladam prevladujejo očitki o neuresničevanju obljub in koalicijskih zavez, zaostajanju za EU, korupciji ali pomanjkanju razvoja. Tokrat so v SDS postavili v ospredje ukinitev muzeja osamosvojitve in urada za demografijo.
Stroka: interpelacije
so nesmiselne
Interpelacija proti vladi ali ministru je v sistemu parlamentarne demokracije pomembno orodje opozicije pri nadzoru vlade. Ustavni pravniki so sicer pred dvema letoma, ob 30. obletnici slovenske ustave, izpostavili tudi nekaj njenih slabosti in pomanjkljivosti, ki so se izkazale pri njeni izvedbi. »Gre zlasti za nekatere ustavne institute, ki so bili nekritično povzeti po prejšnji ureditvi in so zato bolj ali manj neskladni z novo ustavno ureditvijo (imenovanje ministrov, volitve sodnikov, imuniteta poslancev in še nekatere druge določbe skupščinskega sistema), kot tudi za nekatere na novo uvedene ustavne institute, ki so bili nepopolno ali neustrezno prevzeti iz tujih ureditev ('hearing' kandidatov za ministre, volitve predsednika vlade in interpelacija zoper ministra),« je zapisal ustavni pravnik Igor Kaučič pred dvema letoma v analizi Kako se je spreminjala ustava. Pred nedavnim pa je ustavni pravnik Franci Grad za Radio Slovenija dejal, da se je institut interpelacije v dosedanjih desetletjih izkazal za farso. »Opozicija mora imeti močna orodja za nadzor vlade, ampak ne taka, ki ne služijo ničemur. Če ima interpelacija proti vladi še neki smisel, pa je proti ministru popolnoma nesmiselna,« je prepričan Grad.
