Potem ko so socialni partnerji po zahtevnih usklajevanjih na ekonomsko-socialnem svetu le prižgali zeleno luč, je vlada v torek sprejela predlog novele zakona o urejanju trga dela. Nanjo je vezano tudi črpanje 140 milijonov evrov evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, zato se z njenim sprejemom v državnem zboru mudi. Toda na ministrstvu za delo zagotavljajo, da sredstva niso ogrožena, le prejeli jih bomo verjetno z zamikom.
Stopničasto zniževanje nadomestila za brezposelnost
Med pomembnejšimi novostmi, ki pa je na različna stališča naletela tudi znotraj vlade, je zvišanje denarnega nadomestila za brezposelnost, ki je bilo zamrznjeno od leta 2012 in je znašalo od najmanj 530 do največ 892 evrov bruto, ne glede na višino plače. Po zadnjem kompromisu med socialnimi partnerji predlog predvideva, da bi najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost znašal 70 odstotkov bruto minimalne plače (in ne le 60 odstotkov, kot je zahtevalo ministrstvo za finance), najvišji znesek pa od 130 (prve tri mesece) do 80 odstotkov minimalne plače, saj bo njegova višina postopoma padala, zato da ne bi bilo ovira za aktivno iskanje nove zaposlitve.
Na ministrstvu za finance takšnega dviga nadomestila v trenutnih gospodarskih razmerah ne podpirajo, saj po njihovem ne odraža aktualnih razmer na trgu dela. »Slovenija ima namreč še vedno eno najnižjih stopenj brezposelnosti v območju evra in veliko pomanjkanje delovne sile, na kar redno opozarjajo tudi delodajalci. V tem kontekstu je dvig nadomestil za brezposelnost neracionalen ukrep, ki po našem prepričanju ne spodbuja aktivacije delovno sposobnega prebivalstva, ampak lahko deluje kot negativen signal, zlasti za tiste, ki opravljajo zahtevna in slabše plačana dela.« Opozarjajo tudi, da trenutno zbrani prispevki za primer brezposelnosti že sedaj ne zadoščajo za pokrivanje izdatkov. Morebitno poslabšanje razmer bi imelo še večji negativen vpliv na javne finance in dolgoročno stabilnost sistema.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je prepričan, da je omejitev nadomestila, kot je bila definirana v v času gospodarske krize in uveljavitve zloglasnega zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), absolutno prenizka in v nasprotju z načelom socialnega zavarovanja, saj je denarno nadomestilo pravica iz zavarovanja. »Danes nekdo ne glede na svojo plačo ne more dobiti več kot 653 evrov evrov neto nadomestila, kar je nedostojno nizko. S tem se, zlasti če ima nekdo še kredit ali kakršnekoli izdatke, enostavno ne da preživeti.« Spomnil je tudi, da je do nadomestila upravičen le, kdor izgubi zaposlitev brez svoje krivde, če je odpuščen iz poslovnih razlogov, torej ne more bežati na zavod. Glede na to, da ponudba delovnih mest krepko presega število iskalcev zaposlitev, pa je tudi strah pred izkoriščanjem po njegovem neupravičen.
Javnofinančni učinek povišanja nadomestila bo po Feketijevih besedah približno 40 milijonov evrov letno, od tega bodo približno 26 milijonov dejansko prejeli zaposleni, vse ostalo so davki in prispevki, ki se vrnejo nazaj v druge blagajne javnih financ. Lani je šlo za nadomestila približno 150 milijonov evrov.
Ne glede na nasprotovanje finančnega ministrstva Feketija pričakuje, da bo zakon tudi v državnem zboru sprejet v obliki, v kakršni je bil usklajen na ekonomsko-socialnem svetu.
85 ur začasnega ali občasnega dela za upokojence
Delodajalci so se zaradi pomanjkanja kadra zavzemali za povečanje dovoljenega obsega začasnega ali občasnega dela upokojencev. Medtem ko je bilo do zdaj omejeno na 60 ur mesečno, bo po novem to delo mogoče opravljati 85 ur mesečno. Gre za najbolj razširjen način, na katerega upokojenci, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, podaljšujejo svojo delovno aktivnost in izboljšujejo dohodke, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine. Najvišji dovoljeni zaslužek upokojencev iz naslova začasnega ali občasnega dela bo omejen na dvanajst minimalnih plač.
Na delo starejših delavcev pa je vezanih še več pomembnih sprememba, ki naj bi tudi v luči načrtovane pokojninske reforme prispevale k podaljšanju delovne aktivnosti starejših. Uzakonja se spodbuda za zaposlitev brezposelnih starejših od 59 let, ki bodo lahko še 12 mesecev prejemali 40 odstotkov nadomestila.
Pri tako imenovanem mostu do upokojitve, ki je omogočal predčasni odhod s trga dela, prihaja do zaostritve. Zdaj so bili brezposelni, ki so stari 57 let ali več oziroma imajo 35 let zavarovalne dobe, upravičeni do 25-mesečnega prejemanja denarnega nadomestila že na podlagi desetmesečne zaposlitve v zadnjih dveh letih, zaradi česar je prihajalo do veriženja te pravice. Po novem bodo morali biti za ponovno uveljavitev pravice do 25-mesečnega nadomestila v zadnjih dveh letih zaposleni vsaj 16 mesecev ter dopolniti starost 57 let in imeti 37 let zavarovalne dobe.
Državni sekretar Feketija je poudaril, da se bo na ta način delež tistih, ki lahko verižijo dvakrat 25 mesecev nadomestila, kar ni njegov namen, zmanjšal za več kot devetdeset odstotkov. Hkrati pa bo poskrbljeno za socialno varnost tistih, ki izgubijo zaposlitev tri leta ali manj pred upokojitvijo, saj bodo lahko še vedno dobri dve leti prejemali nadomestilo, nato pa imeli še eno leto plačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Razbremenitev starejših delavcev po sistemu 80/90/100
Za starejše delavce, ki so dopolnil 58 let ali imajo 35 let pokojninske dobe, se ob soglasju delavca in delodajalca dodaja možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, pri čemer bo njihova plača znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bo imel plačane 100-odstotno, kot če bi delal polni delovni čas.
Zavod za zaposlovanje bo lahko zavrnil posredovanje zaposlitve ali objavo prostega delovnega mesta pri delodajalcu, zoper katerega je inšpektorat za delo ali Furs uvedel prekrškovni postopek. Objavil bo lahko tudi podatek, da delodajalca vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami.
Predlog zakona prinaša tudi dodatne zakonske podlage, po katerih bo lahko tudi zavod za zaposlovanje (poleg študentskih servisov) polnopravno opravljal posredovanje študentskega dela. Na to nalogo naj bi bil sicer pripravljen z letom 2026.
Udeleženci javnih del bodo na boljšem, saj bo najnižje plačilo po novem v višini minimalne plače.
