Poslanci državnega zbora so v torek opravili razpravo v okviru druge obravnave predloga novega zakona o varstvu okolja. Gre za zelo obsežen temeljni zakon na področju okolja – od tod tudi neformalno poimenovanje okoljska ustava –, ki naj bi poskrbel, da se prepreči obremenjevanje vseh delov okolja, od zraka, vode, tal do emisij s hrupom, vonjavami, elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem. »Potrebe po novem zakonu so večplastne. Prvič, Slovenija potrebuje nov, moderen zakon na področju varstva okolja, ki sledi sodobnim trendom, še posebno na področju odpadkov in ravnanja z njimi. Obstoječi zakon je bil tudi večkrat dopolnjen in postaja nepregleden. Poleg tega z novim zakonom odpravljamo številne očitane kršitve in v slovenski pravni red prevzemamo direktive, ki bi jih morali že v preteklosti,« je v torek v državnem zboru povzel minister za okolje Andrej Vizjak.
Izpostavil je zlasti področje ravnanja z odpadki, ki ga predlog novega zakona po njegovih beseda ureja celovito, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. »Ključni namen predlaganega zakona je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki,« je zatrdil minister.
Konec izogibanja odgovornosti?
Med pomembnejšimi novostmi je ustanovitev ene organizacije za ravnanje z odpadki za en snovni tok. S tem principom se strinjajo tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS. Kritični so do sedanjega sistema, po katerem trenutno na področju odpadne komunalne embalaže deluje šest družb, ki med seboj tekmujejo – celo tako, da zavoljo svojega poslovnega interesa odpadne embalaže ne prevzemajo. V skladu z novim zakonom naj bi dosedanjih šest družb za ravnanje z odpadno embalažo nadomestila ena neprofitna organizacija, ki bi v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike obdelave odpadkov. »Z novim sistemom ne bo več sprenevedanja, kdo je odgovoren za prevzem katerih odpadkov, ampak bo jasno, da bo morala ena organizacija poskrbeti za vse. In ker naj bi bili ustanovitelji te organizacije proizvajalci sami, jim bo gotovo v interesu, da ta organizacija izpolnjuje zakonsko določene okoljske cilje in da pri tem svoje aktivnosti izvaja po čim nižjih cenah. Če bi organizacija delovala profitno, bi namreč proizvajalci tako rekoč sami sebi zaračunavali višje stroške,« nam je pojasnil direktor zbornice Sebastijan Zupanc.
Proizvajalci bi nosili večino stroškov
Zahteva, da proizvajalci ustanovijo eno organizacijo, ki bo pooblaščena za ravnanje z odpadki v enem snovnem toku, je sicer povezana z uvedbo načela proizvajalčeve razširjene odgovornosti. »V Sloveniji smo doslej na področju odpadne embalaže poznali deljeno odgovornost, kar pomeni, da je bila odgovornost za odstranjevanje te embalaže razdeljena med proizvajalce, ki so poskrbeli za 30 odstotkov stroškov, in javno službo oziroma prebivalce, ki so prek položnic poskrbeli za 70 odstotkov stroškov. S predlogom novega zakona pa uvajamo evropsko direktivo, ki je predpisala, da morajo proizvajalci pokriti najmanj 80 odstotkov stroškov, medtem ko lahko prebivalci pokrivajo največ 20 odstotkov,« je povedal Zupanc. S predlogom novega zakona naj bi tako določili, da je ravnanje s temi odpadki odgovornost proizvajalcev, razen če vlada za posamezen odpadkovni tok določi drugače. To pomeni, da bi lahko vlada v nadaljevanju z uredbo natančneje določila, kolikšen delež stroškov morajo prevzeti proizvajalci, vendar ta delež ne bo smel biti manjši od 80 odstotkov.
Poleg embalaže in odpadne embalaže naj bi razširjeno proizvajalčevo odgovornost uveljavili še na nekaterih drugih področjih. Kot nam je pojasnila svetovalka generalnega direktorja GZS Antonija Božič Cerar je na ravni EU določeno, da mora proizvajalčeva razširjena odgovornost veljati tudi za električno in elektronsko opremo, baterije in akumulatorje ter iztrošena vozila. Države članice se lahko, kot je dodala, odločijo tudi, da to odgovornost uvedejo še za druge izdelke. Posebnost Slovenije je tako po njenih besedah, da smo proizvajalčevo razširjeno odgovornost določili tudi za odpadne gumbe, nagrobne sveče, fitofarmacevtska sredstva in zdravila.
O zakonu bodo glasovali danes
Zupanc proizvajalčevo razširjeno odgovornost razume predvsem kot finančni mehanizem za krožno gospodarstvo, pri čemer naj bi proizvajalci stremeli k zmanjšanju količin odpadne embalaže in čim večji reciklabilnosti. »Če bodo proizvajalci sami pokrivali stroške ravnanja z odpadno embalažo, potem jim bo v interesu, da bo teh stroškov čim manj, in bodo zato uporabili manj materialov in okolju prijaznejše, bolj reciklabilne materiale,« je pojasnil.
Glasovanje v okviru druge obravnave predloga zakona bo v državnem zboru potekalo danes. Minister Vizjak je sicer predlagal tudi, da državni zbor po obravnavi zakona sprejme sklep, da se na isti seji opravi tudi tretja obravnava predloga zakona. »Časovno zamujamo s številnimi potrebami po prenosu direktiv, zato je zelo pomembno, da je zakon sprejet še v tem mandatu,« je dejal. x
