Moderatorka Veronika Bajt z Mirovnega inštituta je pogovor začela s predpostavko, da sta domoljubje in nacionalizem utemeljena na isti bazi in da oba narekujeta princip izključujočnosti. Hribarjeva se je strinjala, da se pojmov ne da ločiti, nima pa do njiju apriorno negativnega stališča.
Sodobno utrjevanje nacionalizma
"Domoljubje je ljubezen do domovine, o nacionalizmu pa lahko govorimo v trenutku, ko narod začne težiti k ustanovitvi države. Za nacionalizem je šlo tudi v narodnoosvobodilnem boju leta 1943 in v vojni za neodvisnost leta 1991." Opozorila je na škodne vplive političnega nacionalizma danes. "Energija nacionalizma se je po osamosvojitvi obrnila navznoter, kar je slabo. Nismo namreč odgovorni le za svoj narod, ampak za vse ljudi, ki pri nas živijo." Repe je problem vzporednic med domoljubjem in demokracijo osvetlil še z zgodovinskega konteksta. "Zavedati se je treba, da sta se tako domoljubje kot nacionalizem pri nas vselej vezala na širšo ideološko plat. Najprej na krščanstvo, po tem pa na socialno idejo oziroma na idejo komunizma."
"Slovenci smo z vstopom v EU na neki način postali bolj zaprti. Po eni strani smo izgubili stik s prejšnjim kulturnim okoljem, po drugi pa nismo uspeli vzpostaviti odnosov z novim, večjim in kompleksnejšim okoljem," je opozoril Repe. Hribarjeva se je z njegovo trditvijo, da je nacionalizem danes močan, strinjala . "Priče smo precejšnji nestrpnosti. Tudi politični. Ko pride do krize, si narod izbere notranjega krivca. Sovraštvo, ki ob tem nastane, pa se veča brez razuma in refleksije. Do resnega problema pride, ko nacionalizem postane del establishmenta."
Če bi se zgodovina pisala drugače
Bajtovo je proti koncu pogovora zanimalo, ali bi bilo mogoče, da bi Jugoslavija obstala, o čemer si njena sogovornika nista bila povsem enotna. Hribarjeva je bila odločnejša: "V Ljubljani smo se petinosemdesetega sestali slovenski in srbski književniki. Pogovarjali smo se o možnosti tretje Jugoslavije in hitro prišli do sklepa, da je koncept neizvedljiv." Poudarila je razhajanje pri vseh ključnih političnih vprašanjih. "Različne poglede smo imeli tako pri razumevanju demokracije kot pri razumevanju ustrezne bodoče ureditve strankarskega sistema." Repe pa je opozoril na dejstvo, da sta socialni patriotizem in sodelovanje kulturnikov ob nacionalnih identitetah na visokem nivoju držala tudi močno skupno identiteto in da sta imela do razpada države precejšnjo povezovalno moč. "Če bi bil politični sistem sposoben uspešne demokratizacije in bi nacionalnim čustvom dopuščal normalen razvoj, bi nekdanja država po mojem mnenju lahko obstala."
