Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je skrbnik nove blagajne za dolgotrajno oskrbo, je javnosti sporočil, da so doslej zbrali 44 milijonov evrov iz novega prispevka, ki je bil uveden s 1. julijem. Zaposleni in delodajalci so ga vsak v višini enega odstotka od bruto plače prvič plačali z julijsko plačo v avgustu, v višini dveh odstotkov od osnove so ga obračunali samozaposleni in kmetje, upokojenci so prispevali odstotek julijske neto pokojnine, od 1. julija se obračunava tudi od študentskega dela, drugega pogodbenega ter začasnega ali občasnega dela.
V evidenci le trije izvajalci
Toda denar bo še nekaj časa ležal na računu, saj storitev, ki jih bomo plačevali iz prispevka, še ni oziroma se še ne bodo obračunale. »Iz zbranih sredstev prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo še ni bilo izvedenih izplačil za koriščenje pravic iz dolgotrajne oskrbe,« so na naše vprašanje potrdili na ZZZS. Čeprav se je že s 1. julijem uveljavila nova pravica do dolgotrajne oskrbe skupaj z dodatnima pravicama (pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti in pravico do sofinanciranja storitev e-oskrbe) oziroma e-oskrba kot samostojna pravica za starejše od 80 let, so te pravice za zdaj na papirju.
Prvi prosilci lahko namreč odločbe o upravičenosti pričakujejo predvidoma septembra, kdaj in v kakšnem obsegu bodo storitve prejeli v praksi, pa bo odvisno od zmogljivosti izvajalcev oskrbe na domu. Ti morajo predhodno skleniti pogodbe z občinami in se vpisati v register izvajalcev. Izvajalci bodo za opravljene storitve nato izdali račun ZZZS, ki pa bo v prvih mesecih zaradi poenostavitve storitve obračunaval pavšalno. ZZZS je, kot izhaja iz njegove spletne strani, do zdaj v evidenco vpisal komaj tri izvajalce.
Denar zbiramo, a ne vemo, koliko ga bomo porabili
Predvsem v gospodarstvu, kjer so se zavzemali za zamik oziroma ustrezno znižanje prispevka, glasno protestirajo, saj ocenjujejo, da je vnaprejšnje plačevanje za storitve, ki jih še ni, neupravičeno. Prav tako od pristojnega ministrstva za solidarno prihodnost niso dobili ustreznih podatkov o dejansko potrebnem obsegu denarja za postopno nadgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe. Predstavniki delojemalcev višini prispevka doslej niso nasprotovali, so se pa prav tako zavzeli za polno in čimprejšnje izvajanje pravic.
Na ministrstvu so, kot smo nedavno opozorili v Dnevniku, izračune potrebnih sredstev, s katerimi skušajo utemeljiti višino prispevka, precej spremenili. Iz prispevka naj bi se letos nateklo dobrih 260 milijonov, porabili pa naj bi 166 milijonov in ne zgolj 78 milijonov, kot je bilo sprva predvideno. Toda povišanje ne gre na račun oskrbe na domu, za katero naj bi šlo letos celo petkrat manj denarja od prvotnih ocen, saj bo tudi upravičencev manj od predvidenega. Pač pa gre povečanje predvsem na račun prenosa financiranja dodatka za pomoč in postrežbo iz pokojninske v blagajno za dolgotrajno oskrbo, čeprav ne gre za pravico iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, in sicer v višini 112 milijonov evrov, kar bo tudi najvišja postavka, ki se bo letos financirala iz novega prispevka.
Kdaj bo torej ZZZS iz blagajne za dolgotrajno oskrbo sploh opravil prva izplačila?
Za storitve oskrbe na domu in e-oskrbe (skupno predvidoma približno 14 milijonov evrov) šele takrat, ko bodo upravičenci dobili odločbe, sklenili osebne načrte z izvajalci in storitve tudi dejansko dobili; prvi jeseni oziroma proti koncu leta. Na novo upravičeni do e-oskrbe bodo morali skleniti pogodbe s Telekomom Slovenije, ki je bil izbran na javnem naročilu ministrstva. Telekom bo na tej podlagi izvedel priklop storitve in podatke mesečno pošiljal v potrditev ZZZS. Prve podatke o izvedenih storitvah e-oskrbe za julij in avgust bo poslal predvidoma 10. septembra.
Pogoj za plačilo izmenjava podatkov z ZZZS
Zadnja novela zakona o dolgotrajni oskrbi je določila tudi izjemo, in sicer so do storitev e-oskrbe neprekinjeno upravičeni vsi tisti, ki so te storitve brezplačno prejemali že doslej v okviru nacionalnega projekta e-oskrba na daljavo. Gre za približno 5000 upravičencev. Storitve, ki so zanje lahko življenjskega pomena, lahko neprekinjeno prejemajo, dokler ne bodo prejeli odločbe CSD o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe oziroma najkasneje do 31. decembra. Če vstopnega praga za dolgotrajno oskrbo ne bodo prestopili in so stari manj kot 80 let (nad to starostjo je pravico do e-oskrbe mogoče uveljaviti samostojno na podlagi mnenja zdravnika, patronažne medicinske sestre ali pristojnega centra za socialno delo), bodo morali za e-oskrbo plačevati sami.
Stroški storitve e-oskrbe na uporabnika znašajo en evro na dan in jih bo za upravičence pokril ZZZS iz novega prispevka. V strošek je vključen tudi DDV. Peter Pustatičnik, vodja področja za eZdravje na Telekomu, nam je pojasnil, da plačilo pričakujejo z zamikom, ker se sistem izmenjave podatkov za e-oskrbo na ZZZS še vzpostavlja.
Sredstva za dodatek za pomoč in postrežbo bo ZZZS iz zbranih prispevkov Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje povrnil najpozneje do 29. oktobra letos, ZPIZ pa mora zahtevek izstaviti do 15. septembra.
Iz prispevka za dolgotrajno oskrbo pa se bo izvajalcem institucionalnega varstva starejših zagotovilo tudi denar za sofinanciranje dodatnih stroškov dela zaradi plačne reforme v javnem sektorju in dodatnih kadrov, po oceni v višini 36 milijonov evrov. Izvajalci morajo zahtevek ministrstvu podati za pretekle tri mesece, zato na ZZZS prvi zahtevek od ministrstva pričakujejo do 25. oktobra.
