Na prve kurativne preglede, zdravljenja in diagnostične postopke čaka 254.537 ljudi v Sloveniji, od tega jih je kar 120.343 v vrsti predolgo. Tako kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki se nanašajo na 29. september. Največji delež predolgo čakajočih – več kot polovica – je pri prvih pregledih. Zastoji se torej še vedno pojavljajo že na začetku bolnikove obravnave.
Meseci čakanja,
ko se posebej mudi
Dopustni roki so v nekaterih primerih prekoračeni celo pri stopnji nujnosti »zelo hitro«, pri kateri bi moral bolnik na vrsto praviloma priti v dveh tednih. Najbolj ekstremna povprečna čakalna doba, več kot deset mesecev, se pri »zelo nujnih« napotitvah, ki so rezervirane za resna stanja, po podatkih NIJZ pojavlja pri operacijah torakalne anevrizme. Ko gre pri takšni operaciji za stopnjo nujnosti »redno«, pa bolnik v povprečju čaka več kot dve leti in pol.
Izstopajo tudi čakalne dobe pri MRA srca in velikih žil. Na ta diagnostični postopek, ki kaže na stanje žil, pri »zelo hitri« stopnji bolniki čakajo skoraj pet mesecev. Izrazito dolgo je treba čakati na revmatološke preglede. Pri stopnji nujnosti »zelo hitro« je prvi prosti termin v povprečju na voljo po več kot štirih mesecih, pri napotnici z oznako »redno« pa po komaj dveh letih. V primerjavi z enakim obdobjem lani so napotitve sicer nekoliko pogostejše, kažejo podatki NIJZ. Letošnjega septembra so v javnem zdravstvu izdali 420.153 napotnic, kar je slabih pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
V kolikšni meri so trenutni podatki o številu čakajočih verodostojni, še ni znano. Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je v preteklosti ocenjeval, da bi lahko realne podatke o čakalnih seznamih v Sloveniji imeli septembra. V nedavnem pogovoru za STA je povedal, da je bil ta rok zastavljen preveč optimistično. Na pojasnila ministrstva za zdravje o tem, kako velika odstopanja je pokazalo dosedanje prečiščevanje seznamov, še čakamo. Prav tako nam še niso odgovorili, kdaj bodo znova objavljena mesečna poročila o čakalnih dobah. Zadnje med tovrstnimi poročili je zajelo februar 2021.
Rešitev tudi v zgodnejši pomoči
Starejši bolniki in njihovi svojci, ki so se obrnili na Združenje za dostojno starost Srebrna nit, so občasno zaznali napake na čakalnih seznamih. Sezname je treba prečistiti, ugotavlja predsednica združenja Biserka Marolt Meden, ob tem pa izpostavlja, da v zdravstvu z nekaterimi prebivalci trenutno sploh nimajo stika. To na primer velja za nekatere starejše ljudi, ki so ponotranjili prvotna sporočila o ravnanju v času epidemije in zdravstva nočejo obremenjevati. »Mnogi se še spomnijo nasvetov, naj ostanejo doma. Pri tem pa morda ne opazijo, da so močno shujšali, ali pa si sami ne merijo krvnega pritiska,« je opozorila sogovornica.
S starejšimi bi morali v osnovnem zdravstvu stik navezati sami, je dodala, za začetek pa bi lahko v referenčne ambulante povabili starejše od 80 let. To ne pomeni, da vsak bolnik potrebuje kup napotnic, je poudarila Biserka Marolt Meden. »Diagnostiko lahko pogosto izpelje že osebni zdravnik in bolniku po potrebi predpiše tudi zdravila. S tem bi se lahko izognili zapletom, ki bi zahtevali hospitalizacijo,« je izpostavila predsednica Srebrne niti.
