Na predvečer praznika dela so po gričih širom države zagoreli kresovi. Na kresovanju na Rožniku v Ljubljani so zbrane nagovorili predsednica svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, predstavniki konfederacije sindikatov javnega sektorja in konfederacije sindikatov Pergam.
Nekaj utrinkov s kresovanj po Sloveniji:
Kresovanje na Rožniku:
Video: Jure Brence
— Sebastjan ₳rtič 📎 (@vanfranco) April 30, 2024
tako vsako leto kresuje moja bohinjska soseska.
— ciril brajer (@CiroBrajer) April 30, 2024
letos se mi zdi kres še večji kot običajno. pic.twitter.com/LdVmj6Jcg2
Tradicija #kresovanje #vinjole #istra #slovenija pic.twitter.com/TJPmrGGyVM
— Matjaž Derin (@MatjazDerin) April 30, 2024
Za razglasitev 1. maja kot praznika dela se je pred 135 leti odločila politična organizacija Druga internacionala, ki je združevala predvsem evropske delavske stranke. Na ustanovnem kongresu leta 1886 v Parizu pod vodstvom naslednika Karla Marxa Friedricha Engelsa je sprejela resolucijo o osemurnem delovniku in sklenila, da bodo vsako leto 1. maja organizirali množične manifestacije v spomin na krvave proteste z zahtevami po osemurnem delavniku v Chicagu v ZDA tri leta prej, kjer je bilo v spopadu s policijo ubitih šest protestnikov.
V večini industrijskih središč v ZDA in Evropi so leto po razglasitvi praznika za delavski praznik, torej leta 1890, za 1. maj imeli delavske demonstracije, praznik so takrat obeležili tudi Slovenci v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trstu, Beljaku in Celovcu.
V Sloveniji so 1. maj kot državni praznik uzakonili leta 1948.
