Razmere za novinarstvo v Sloveniji so čedalje slabše. Današnji svetovni dan svobode medijev je uokvirila novica, da je Slovenija na letošnjem indeksu medijske svobode zasedla najnižje mesto doslej. Na mednarodni lestvici 180 držav, ki jo vsako leto pripravljajo v organizaciji Novinarji brez meja, je namreč letos zasedla 54. mesto, kar je za 18 mest slabši rezultat kot lani. S tem se je naša država znašla v nezavidljivi kategoriji držav, kjer so razmere za medije problematične. Poleg tega je Slovenija na lestvici nazadovala drugo leto zapored; lani je zdrsnila za štiri mesta, z 32. mesta na 36.
V organizaciji Novinarji brez meja medtem v Sloveniji prepoznavajo okrepljene politične pritiske na javne medije po nastopu vlade Janeza Janše. V poročilu so izpostavili tudi, da je vlada za več mesecev samovoljno ustavila financiranje STA in da je v vodstvo in nadzorne organe RTV Slovenija imenovala svoje politične zaveznike.
Studio City brez Štefančiča
Prav nadaljnji poskusi utišanja zaposlenih na RTV Slovenija so zaznamovali tudi današnji dan. Če se je lani na dan svobode medijev začela kampanja zbiranja sredstev zaradi vladnega izčrpavanja STA, je letos na ta dan odjeknila novica, da se oddaja Studio City na RTV Slovenija vrača brez dosedanjega voditelja Marcela Štefančiča. Spomnimo, da vodstvo RTV Slovenija s Štefančičem sprva ni želelo podaljšati pogodbe, danes pa so ugibanjem o izgonu voditelja z RTV Slovenija naredili konec s tem, da so v sporočilu za javnost tudi uradno napovedali zamenjavo voditelja oddaje. Da oddaje ne bo več vodil, je v intervjuju za Val 202 potrdil tudi Štefančič, ki pa je ob tem nakazal, da se ne bo predal, in dejal, da »9. maja Studio City na vsak način bo, a ne na nacionalni televiziji«.
Ob tem je zaokrožila tudi neuradna informacija, da naj bi Štefančiča kot voditeljica Studia City zamenjala novinarka in voditeljica TV Slovenija Vida Petrovčič. Preostalim zaposlenim sodelavcem oddaje Studio City naj bi medtem dali do konca tega tedna časa, da se odločijo, ali bodo sodelovali v prenovljeni oddaji. V nasprotnem primeru naj bi jim ponudili drugo delovno mesto v informativnem programu TV Slovenija. Do 30. maja, ko naj bi se Studio City na TV-zaslone vrnil v prenovljeni obliki in z novo voditeljico, naj bi namesto tega predvajali retrospektivne oddaje ob 33-letnici Studia City, ki naj bi jih pripravljala novinarja Gašper Petovar in Marko Milenković.
Podporo Štefančiču so ob dnevu svobode medijev med drugim izrazili predstavniki Sindikata novinarjev Slovenije in ustvarjalci oddaje Studio City. »Če pade Marcel, pade Studio City. Če pade Studio City, pade javna RTV,« je dejala urednica oddaje Alenka Kotnik in spomnila, da so tudi državljani prispevali že več kot 40.000 podpisov za takojšnjo vrnitev Studia City.
Rešitve za omejitev vpliva politike
Vnovična obračunavanja z novinarji RTV Slovenija so tako danes zasenčila tudi prizadevanja Pravne mreže za varstvo demokracije za sprejetje novega zakona o RTV Slovenija, katerega cilj je prav omejitev politike na delovanje javnega servisa. »Delujoč in kakovosten javni servis je prvi pogoj za zdravo demokracijo,« je o tem, zakaj so se lotili priprave izhodišč za spremembo zakona, dejala pravnica Barbara Rajgelj iz pravne mreže.
Izhodišča pravne mreže med drugim predvidevajo zamenjavo funkcije generalnega direktorja RTV Slovenija z veččlansko upravo in zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor. Po besedah Anuške Podvršič iz pravne mreže bi bilo predstavnike politične strank smiselno skrčiti na dva člana, pri čemer bi enega imenovala opozicija, enega pa koalicija. Število predstavnikov zaposlenih in javnosti bi medtem povečali. Zaposleni bi svoje predstavnike še naprej izbirali na neposrednih volitvah, pri čemer bi bili predstavniki razdeljeni na več dejavnosti, kot je novinarska dejavnost ali kulturno-umetniška dejavnost. Predstavnike javnosti bi na drugi strani imenovale različne institucije. »Imenovanje ne bi bilo centralizirano, kot je zdaj, ko večje število članov imenuje državni zbor, ampak bi predstavnike javnosti imenovale različne institucije. Tako bi recimo imeli predstavnika kulture, znanosti, človekovih pravic, športa in podobno,« je naštela Anuška Podvršič.
Glede procesa oblikovanja izhodišč za spremembe zakona v pravni mreži pravijo, da so se glede izhodišč že posvetovali z nekaterimi medijskimi strokovnjaki, zaposlenimi na RTV Sloveniji in delno tudi s predstavniki javnosti. Ker pa se, kot pravijo, zavedajo, da še niso dosegli vseh deležnikov, bodo v prihodnjih dveh tednih organizirali tudi javno razpravo. x
