Po tem, ko je po spletu zakrožil posnetek nezavestnega človeka, ki naj bi zaužil drogo, na glavni avtobusni postaji v Mariboru, je vodja centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor Martin Gselman razložil, da gre verjetno za posledico uporabe zelo močnega sintetičnega kanabinoida, ki naj bi bil razširjen med nekaterimi brezdomci v Mariboru. Navaden list papirja, prepojen s substancami, razrežejo na trakce, jih dodajo v tobak in pokadijo. Že en sam dim je lahko tako močan, da jih pahne v nezavest. Droga se za zdaj ni izkazala za smrtno nevarno, se pa uporabniki ob padcu seveda lahko poškodujejo.
O ljudeh, ki komaj še zavestni ali pa povsem nezavestni omagajo na ulici, občasno poročajo tudi stanovalci iz okolice ljubljanske železniške in avtobusne postaje, predvsem iz ulic v smeri središča mesta in zdravstvenega doma na Metelkovi. Vendar tako na ljubljanski policijski upravi kot v društvu za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma zatrjujejo, da ne fentanil, zaradi katerega lahko spremljamo žalostne prizore na ulicah posameznih ameriških mest, ne omenjeni močni sintetični kanabinoid nista vzrok za stiske ljubljanskih uporabnikov prepovedanih drog.
Močne nove droge prisotne, a ne razširjene
»Policisti zaznavamo ali smo obveščeni o posamičnih primerih, ko osebe ležijo, spijo ali so omotične na ulicah, vendar v večini primerov ugotavljamo, da gre za ljudi brez bivališča oziroma brezdomce in pa tudi odvisnike, ki so pod vplivom alkohola ali tudi drog. V nekaterih primerih te osebe potrebujejo tudi zdravniško oskrbo, vendar do zdaj nismo zaznali, da bi bil razlog za njihovo zdravstveno stanje sintetični kanabinoid ali fentanil, ki ga na območju Ljubljane v zadnjem obdobju ne zaznavamo,« nam je pojasnil Tomaž Tomaževic z ljubljanske policijske uprave.
Problematika prepovedanih drog je po opažanju policistov v Ljubljani najbolj prisotna na območju širšega mestnega središča, v okolici metadonskih ambulant, zapuščenih stavb, manj obljudenih parkov in nabrežij rek. Tako v Ljubljani kot tudi po preostali Sloveniji pa so najbolj razširjene prepovedane droge, ki so na trgu že dlje časa: konoplja, kokain, ekstazi, LSD, amfetamin, heroin …
Podobno opažajo v društvu Stigma, kjer ponujajo pomoč uporabnikom drog in so z njimi tudi dnevno v stiku. »V Ljubljani trenutno tega še nismo opazili. Če govorimo o sintetičnih kanabinoidih, se je pred leti eden pojavil v Ljubljani. Vendar ne v taki meri, da bi lahko rekli, da je bil prisoten na ulicah,« nam je pojasnil predsednik društva Borut Bah. Spomnimo, da se je v Ljubljani pojavil tudi zloglasni fentanil (sintetični opioid, 50-krat močnejši od heroina), vendar je šlo za redke, osamljene primere.
So pa tudi do Baha že prišle informacije, da se sintetični kanabinoidi v lističih uporabljajo za tihotapljenje droge v zapore. Ker gre za papir, zaporski sistem, sicer pozoren na običajne droge, ne zazna, s čim ima opraviti.
Na vprašanje, katere droge so najbolj razširjene med ljubljanskimi uporabniki in odvisniki, je odvrnil, da je to težko reči. So pa heroin, kokain in različne tablete vedno na razpolago. »Občasno se pojavi kakšna substanca, ki nas vse malo preseneti, kot velja za omenjeni mariborski primer,« je povedal Bah in dodal, da se včasih kakšna droga pojavi, če ljudem ne ustreza, pa tudi hitro izgine s trga. Druge se »primejo« za dlje časa, določene samo lokalno. Nikoli pa se ne da povedati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti: »Morda bo 'mariborska' droga prišla še v kako drugo okolje, lahko bo še močnejša, lahko se pojavi katera druga. Ničesar se ne da napovedati.«
Velik pomen testiranja drog na ulici
Kot razlaga Bah, črni trg ustvarja vedno nove prepovedane droge in se prilagaja, da te do uporabnikov še vedno pridejo. Fentanil in druge zelo močne droge se pojavljajo, ker so precej bolj koncentrirane, a za uporabnike zaradi tega veliko bolj tvegane, saj nad njimi ni nadzora. »Če primerjamo prepovedane droge z alkoholom in tobakom: slednja sta legalna, država ima nad njima nadzor, uporabnik ve, kaj uživa. Na steklenici vina ali piva piše, kako močan je, ve se za možnosti tveganja. Na črnem trgu pa se ne ve, kaj se kupuje. Že če gledamo marihuano ali recimo heroin ali kokain, nikoli ne veš, kako kvalitetno drogo kupiš, kako močna je. Pri bolj koncentriranih substancah je nadzor še težji, tveganje je še večje. In verjetno gre pričakovati, da bo drog, ki bodo na tak način nevarne za uporabnike, v prihodnosti še več,« je povedal sogovornik, ki je prepričan, da bi dekriminalizacija uporabe drog na neki način vzpostavila nadzor.
Na društvo Stigma se običajno obračajo predvsem uporabniki že dlje časa prisotnih drog, kot sta kokain in heroin, ali pa raznih psihoaktivnih tablet, občasno tudi česa drugega. Fentanila za zdaj v splošni uporabi še niso zaznali. »Če bi se pojavil, bi imeli več zapletov, predoziranj, verjetno tudi smrtnih,« je dejal Bah. Po njegovih besedah se je vedno lažje pripraviti na ukrepanje, če vemo, s kakšnimi drogami imamo opraviti. Zato je, recimo, pomembno testiranje drog, ki ga spodbuja Drogart: »Uporabniki tako izvejo, katere substance so na trgu, kako delujejo, kako močne so.« Naslednja pomembna koraka sta uporaba droge v varnih prostorih (varnih sobah) in vpeljava naloksona, snovi, ki zmanjša oziroma nevtralizira učinek opiatnih drog. »V Sloveniji je načeloma dostopen v centrih za preprečevanje zdravljenja odvisnosti od drog, ni pa še na voljo v zadostnem obsegu,« je poudaril Borut Bah.
Policisti z nadzorom in opazovalnimi službami
Če se pri društvu Stigma osredotočajo na tako imenovani nizkopražni pristop k pomoči, imajo policisti seveda bolj represiven pristop. Kot pojasnjujejo na ljubljanski policijski upravi, večkrat opravljajo usmerjene in poostrene nadzore, tudi s civilnimi patruljami, organizirajo pa tudi opazovalne službe, ki jih izvajajo skupaj z mestnim redarstvom. »Lahko povemo še, da je bila za še učinkovitejše preprečevanje tako imenovane ulične kriminalitete ustanovljena posebna delovna skupina, s katero zagotavljamo še večjo prisotnost policistov na varnostno obremenjenih območjih, tudi na območjih, kjer se zadržujejo uživalci drog,« aktivnosti policije pojasnjuje Tomaževic.
