Po javno odmevnem nasilnem obračunu v Celju, kjer se je skupina mladoletnic znesla nad sedmošolko, se je aktiv celjskih ravnateljev odzval z nekaterimi rigoroznimi predlogi o takojšnji začasni odstranitvi nasilnih in motečih otrok iz šole, ustanovitvi posebnega vzgojnega centra, materialni in kazenski odgovornosti staršev in podobno. Drastični predlogi celjskih ravnateljev so nastali predvsem pod vplivom nasilnega dogodka, manj znano pa je, da slovenski prostor že več kot desetletje čaka na zakon o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki bi sistematično in na enem mestu obravnaval področje mladoletniške kriminalitete, predvsem s poudarkom na pomoči, vzgoji in prevzgoji mladoletnih prestopnikov.
Evropska direktiva jih je prehitela
Ko je Slovenija leta 2008 dobila nov kazenski zakonik, je ta v svojem petem členu predvidel posebno kazensko zakonodajo za mladoletnike, a nanjo še vedno čakamo. Področje mladoletniške kriminalitete se tako opira na več različnih zakonov, poleg kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku še na zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Že dlje časa pa je prisotna ideja, da obravnava mladoletnih storilcev kaznivih dejanj terja svoj zakon. Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti je za pravosodno ministrstvo že leta 2010 izdelal analizo stanja in osnutek zakona o mladoletnih prestopnikih. Analiza je tedaj pokazala, da sistem obravnavanja mladoletnih prestopnikov potrebuje rešitve za večjo individualizacijo obravnave mladoletnikov, več poudarka na alternativnih načinih obravnavanja (torej ne zgolj kaznovanja) in doslednejše spoštovanje procesne varnosti in jamstev mladoletnikov v postopkih.
Na ministrstvu so nato predlog zakona o obravnavanju mladoletnih prestopnikov v usklajevanje strokovni javnosti prvič poslali že leta 2011, nato leta 2015, zadnji predlog zakona pa nosi letnico 2019. Tedaj je zakon potoval v medresorsko usklajevanje, nato pa obtičal v predalu. Vmes, že leta 2016, sta evropski svet in parlament sprejela direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki se znajdejo kot osumljenci ali obdolženci v kazenskih postopkih.
Kaznovalni namen v ozadju
Kot pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, so morali leta 2020 pohiteti zaradi rokov za implementacijo evropske direktive, zato so zahteve iz direktive vnesli v novelo zakona o kazenskem postopku. Preostalih ciljev, ki so jih želeli doseči s samostojnim zakonom o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, pa jim ni uspelo uresničiti, saj je med resorskim usklajevanjem ostalo preveč odprtih vprašanj.
Čez čas so na ministrstvu presodili, da je pred nadaljevanjem smiselno narediti novo celovito analizo stanja. Zato so pripravili projekt, ki ga financira evropska komisija, zaključen pa naj bi bil konec letošnjega leta. Na ministrstvu načrtujejo, da bodo jeseni začeli pripravljati predlog zakona, vzporedno pa želijo nasloviti trenutno najbolj pereča področja obravnave mladoletnih prestopnikov. »Gre za problematiko multidisciplinarnega sodelovanja med strokovnjaki, usposabljanje strokovnjakov, pomanjkanje strokovnih kadrov, specializacijo na področju sodstva in tožilstva ter vzpostavitev ustreznega diagnostičnega centra in forenzičnega oddelka za mladoletnike,« pravijo na ministrstvu.
Ob pripravi zadnjega predloga v letu 2019 so na pravosodnem ministrstvu poudarjali, da bo celovita obravnava mladoletnih prestopnikov v samostojnem zakonu omogočila, »da bodo v ospredje vseh postopkov bolj postavljene mladoletnikove pravice, njegove koristi in interesi, medtem ko ostaja kaznovalni namen v ozadju«. Tako je bilo med drugim predvideno, da bi se krog kaznivih dejanj, pri katerih tožilstvo ne zahteva uvedbe postopka zaradi načela smotrnosti, razširil na vsa kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen do pet let zapora, razširil pa bi se tudi seznam hujših kaznivih dejanj, pri katerih bi se lahko tožilec odločil za odloženi pregon ali odstop v poravnavo.
Predlog zakona je predvideval tudi specializacijo za vse, ki sodelujejo v postopkih proti mladoletnikom, omejevanje pripora, pogostejše preverjanje obsojenčeve prevzgoje in posledično čimprejšnjo odpustitev iz vzgojnega zavoda ali prevzgojnega doma ...
