Veliko ljudi misli, da so prestari za fitnes, opaža fizioterapevtka Gabrijela Starc. Menijo tudi, da je za vaje že prepozno in se jim ne bo zato nič poznalo, je dodala in nadaljevala: »To ni res. Celo pri 70 letih lahko izboljšamo kostno maso, močno lahko povečamo mišično moč in izboljšamo ravnotežje.« To je mogoče doseči že z enostavnimi vadbenimi programi. »Človek mora biti vsak dan aktiven,« je priporočila fizioterapevtka.
Na delavnice tudi brez napotitve
Mnogi starejši se po opažanju fizioterapevtov tudi zaradi strahu pred poškodbami bojijo opravljati vaje, ki varujejo pred krhkostjo in padci. Hoja je pomembna, ugotavlja vodja fizioterapevtov v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča Janez Špoljar, a je treba dodati vaje za moč. Te je smiselno opravljati dvakrat do trikrat na teden. Pomembne so tudi vaje za ravnotežje dvakrat do trikrat na teden. »Včasih je slišati, da vaje z utežmi niso za starejše. V resnici so tudi za njih, a je poudarek na postopnosti,« je poudaril Špoljar.
Fizioterapevti priporočajo še vaje za ravnotežje, kot so stoja na eni nogi, hoja nazaj in stanje na mehki podlagi. Ko si človek umiva zobe, lahko na primer na eni nogi sprva stoji pet sekund, je ponazoril Špoljar, sčasoma pa to počne dlje. Z majhnimi napredki lahko starejši veliko naredijo za preprečevanje poškodb v prihodnosti, je poudaril. Strokovnjaki, ki jim lahko pomagajo pri preprečevanju krhkosti in padcev, delujejo v centrih za krepitev zdravja. Na nekatere delavnice se lahko prebivalci po Špoljarjevih besedah naročijo sami, torej brez napotitve, pri daljših delavnicah pa je potreben pregled pri zdravniku ali referenčni medicinski sestri.
Premalo dostopna pomoč
Pomoč fizioterapevtov, ki lahko pomembno prispevajo k preprečevanju težav, je v javnem zdravstvu sicer znatno premalo dostopna. Z 78 fizioterapevti na 100.000 prebivalcev se Slovenija uvršča na evropski rep, je opozoril Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije. »Države, kjer je fizioterapija visoko razvita, na primer Belgija, skandinavske države in Nemčija, imajo 250 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev,« je dodal. Za izobraževanje je v Sloveniji sicer poskrbljeno, je poudaril, okrepiti pa bi morali javno zdravstveno mrežo. Ena od rezerv je na primer v možnosti dela fizioterapevtov tako v dopoldanskih kot v popoldanskih izmenah, je ocenil. Fizioterapevtska pomoč bi morala biti dostopnejša tudi za stanovalce domov starejših občanov. V prihodnje pa bodo smiselne specializacije fizioterapevtov, na primer na področjih mišično-skeletne fizioterapije in nevrofizioterapije, ugotavlja Kovačič.
Po številnih zastojih se v kratkem vendarle obeta podelitev javnih pooblastil na področju fizioterapije, ki prinašajo podeljevanje fizioterapevtskih licenc, register farmacevtov in strokovne nadzore. Za paciente to pomeni več varnosti in bolj kakovostne fizioterapevtske storitve, pričakuje Kovačič. »Pacient bo imel zagotovilo, da ga obravnava fizioterapevt z licenco, ne glede na to, ali bo šel k zasebniku ali v javni sektor,« je poudaril. Spremembe bodo fizioterapevte zavezale tudi k temu, da se skozi leta izobražujejo.
Ministrstvo: Plačane so vse obravnave
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je bilo več ukrepov za dostopnejšo fizioterapijo že sprejetih. Te storitve so že plačane po realizaciji, je spomnila Jasna Humar, ki vodi direktorat za zdravstveno varstvo. »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne omejuje števila fizioterapevtskih obravnav. Toliko, kot jih fizioterapevti zmorejo, jih zavod tudi plača,« je poudarila. Poleg tega so v zadnjih dveh letih v javni sistem obenem vključili malo več kot sto dodatnih timov fizioterapije, je dodala.
»Soočeni pa smo seveda, tako kot v drugih vejah medicine, z večjim številom starejših,« je dejala Jasna Humar. To povečuje potrebe po fizioterapevtskih obravnavah, je dodala, hkrati pa prebivalcem težave povzroča vse bolj sedeči način življenja.
