Prometni zastoji na avtocestnem omrežju in ljubljanskem obroču so stalnica. Po napovedih strokovnjakov še dolgo ne bomo dočakali izboljšanja razmer. Tudi železniški promet še nekaj časa ne bo zmogel ponuditi zadovoljive potovalne alternative na večini najbolj obremenjenih relacij, saj infrastruktura ne dopušča višjih hitrosti ali povečanja števila vlakovnih povezav, obenem zamude povzročajo izredni dogodki in obsežna prenovitvena dela na dotrajanem in kronično preobremenjenem omrežju.
V Direkciji RS za infrastrukturo priznavajo, da je dolgoletno zapostavljanje železniške infrastrukture povzročilo velik zaostanek, ki ga z dosedanjim tempom ni mogoče nadoknaditi. Generalni direktor Slovenskih železnic ugotavlja, da je Slovenija pri vlaganjih zamudila 30 let, a hkrati obljublja, da se bodo razmere po letu 2026 bistveno izboljšale. »Dva ključna projekta, drugi tir in ljubljanska železniška postaja, bosta pod streho, absolutno se bodo stvari bistveno izboljšale, vozilo bo 72 novih vlakov. Dosegli smo velik napredek. Naslednji korak, ki ga mora opraviti država, so investicije v skrajšanje potovalnih časov,« je Dušan Mes dejal v nedavnem intervjuju za Objektiv.
Hitra proga v nedoločljivi prihodnosti
Zdaj poteka državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo obstoječega železniškega omrežja v skupni dolžini približno 435 kilometrov, kar je 36 odstotkov vseh železniških prog. Jasnih časovnic še ni. V naslednjem investicijskem ciklu naj bi prišla na vrsto gradnja novih prog na relaciji Ljubljana–Celje–Maribor. Glede na dolgotrajnost in kompleksnost postopkov naj bi umeščanje trajalo približno deset let, gradnja pa še vsaj nadaljnjih deset let. Novih (hitrejših) prog torej pred letom 2045 ne bo.
Ključna ovira pri izvedbi naložb ni pomanjkanje proračunskih sredstev, temveč prepočasno umeščanje v prostor. »Umeščanje nove proge med Ljubljano in Novim mestom po obstoječi trasi traja že deset let. Drugi tir so začeli graditi 26 let po tistem, ko so ugotovili, da je nujen. Če danes kdo vpraša, kdaj bomo lahko prišli iz Ljubljane v Maribor z vlakom v 60 minutah, ni junaka, ki bi znal odgovoriti, kdaj bo nova proga dobila gradbeno dovoljenje,« je razložil Mes. Kako pospešiti umeščanje v prostor? »Z zakonom o umeščanju kritične infrastrukture v prostor. Druge rešitve ne vidim,« je odgovoril.
MNVP: Postopki niso razlog za zamude
Pristojni resor za to področje je ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). Vodi ga Jože Novak. Dnevnik je na MNVP že v začetku avgusta poslal seznam vprašanj, ki se navezujejo na predlog direktorja Mesa. Naključje ali ne, pri odgovarjanju se je ministrstvu zatikalo podobno kot pri vsebinski problematiki, na katero so se vprašanja nanašala. Najprej nas je ministrstvo preusmerilo na napačen resor, nato je odgovorilo po več kot mesecu dni, bistveno po poteku zakonskih rokov in šele po vložitvi pritožbe zaradi molka organa.
»Večkrat smo že poudarili, da predpisani postopki za sprejem uredb o državnih prostorskih načrtih niso razlog za zamude pri časovnicah,« je zapisalo. Po njihovih besedah se s predpisanimi postopki zagotavlja upoštevanje mednarodnih zavez in področne zakonodaje varstvenih in razvojnih resorjev ter vključevanje javnosti, postopki pa so dolgotrajni predvsem zaradi kompleksnosti procesov in pogosto nejasno definiranih strateških ciljev na ravni u države, ki se usklajujejo šele v procesu umeščanja v prostor. Teh procesov naj ne bi bilo mogoče zaobiti s poenostavljanjem postopkov ali izključevanjem deležnikov. »Postopek od prejema utemeljene in obrazložene pobude pristojnega ministrstva do sprejema uredbe o državnem prostorskem načrtu je lahko končan v manj kot dveh letih, če vsi deležniki sodelujejo proaktivno in ni potrebno dolgotrajno vsebinsko usklajevanje z javnostjo, lokalno skupnostjo ali državnimi nosilci urejanja prostora,« je zapisalo.
Novela ne odpravlja protiustavnih določil
»Poseben zakon za umeščanje posameznih ureditev bi v postopke umeščanja in načrtovanja vnašal samo dodatne zaplete in zmedo,« je prepričano ministrstvo. Postopke namerava pospešiti z novelo zakona o urejanju prostora. Vlada je novelo parafirala junija, poslanke in poslanci jo bodo obravnavali ta teden. Predlog bi med drugim uvedel omejitve časovnice izdaje mnenj nosilcev urejanja prostora na 30 dni. Če nosilec urejanja prostora v 30 dneh ne bo izdal mnenja, se šteje, da je mnenje pozitivno.
To je velika sprememba, saj je v praksi do zdaj veljalo, da mnenja ali soglasja, ki niso bila izdana, pomenijo negativno odločitev, opozarja ministrstvo, na katero naj bi se vrnila naloga koordiniranja in usklajevanja mnenj pri pripravi državnih in občinskih prostorskih načrtov. Te bo mogoče pripraviti in sprejeti v obdobju enega do dveh let, so prepričani na MNVP, v nasprotju s trenutnim stanjem, ko so ti postopki razvlečejo na pet do 20 let.
Zakonodajno-pravna služba je že objavila mnenje o noveli. Svoje pripombe je napisala na kar 12 straneh, nanašajo se na številna nelogična in nejasna določila ter očitne vsebinske napake. Služba še ugotavlja, da je predlaganih sprememb preveč za novelo in bi bilo bolj pravilno pripraviti nov zakon o urejanju prostora, ne da dopolnjujejo obstoječega.
Čeprav je sprememb (pre)več, novela ne vsebuje tistih, ki bi jih morala. Ustavno sodišče je namreč marca ugotovilo, da je v neskladju z ustavo del 61. člena zakona o urejanju prostora, ki med drugim določa, da v primeru upravnega spora zoper prostorske izvedbene akte o njihovi zakonitosti odloča upravno sodišče. V skladu z ustavo je za presojo zakonitosti pristojno le ustavno sodišče. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti do 11. aprila. 2026. »Ta rok še ni pretekel, vendar naj predlagatelj zakona ne bi čakal do poteka roka, ampak mora ugotovljene neustavnosti odpraviti v zakonu ob prvih spremembah in dopolnitvah,« poslanke in poslance opozarja zakonodajno-pravna služba državnega zbora.
