Iz Splošne bolnišnice Trbovlje so včeraj torej sporočili, da s 1. oktobrom zapirajo urgentni center, saj naj ta ne bi več zmogel delovati po zakonskih predpisih. Od 1. julija 2024 namreč Zdravstveni dom Trbovlje ne zagotavlja več kadra za enoto za hitre preglede v urgentnem centru, ki deluje v prostorih bolnišnice. Kasneje so iz bolnišnice sporočili, da bodo oskrbeli vse kritično bolne. »Ekipa bo še vedno v urgentnem centru, a bomo delovali na spremenjen način,« je za Radio Slovenija dejala strokovna direktorica bolnišnice Trbovlje Tadeja Jelenko.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je popoldne v izjavi za javnost sporočil, da se je pogovoril z direktorjem bolnišnice Marjanom Podgorškom, ki mu je zagotovil, da se urgentni center v sredo ne zapira. »Vrata urgentnega centra Trbovlje se ne zapirajo. Po zakonodaji ni mogoče, da se neprekinjeno zdravstveno varstvo kar tako zaustavi,« je bil jasen Kordež in dodal, da je tako tudi vsebina dopisa, ki so ga poslali iz bolnišnice, v neskladju z zakonodajo. Kordež je ob tem napovedal nov sestanek z vsemi deležniki; v sredo naj bi se srečali predstavniki vseh treh zdravstvenih domov iz Zasavja, bolnišnice Trbovlje in ministrstva za zdravje.

ZD Trbovlje zahteva bolj pravično razdelitev dela

Kot v sklepu o delovanju urgentnega centra navaja bolnišnica, ekipa hitre pomoči Zdravstvenega doma Trbovlje ne želi več zdraviti pacientov, ki prihajajo iz občin Hrastnik in Zagorje ob Savi. V urgentni center se ne nameravajo vrniti, dokler se zdravstveni domovi Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi ne dogovorijo o po njihovi oceni bolj pravični porazdelitvi dela v urgentnem centru.

V izolski bolnišnici vse težje zagotavljajo pozitivno poslovanje

V izolski bolnišnici so julija sicer poslovali pozitivno, a jim to uspeva vse težje, poročajo Primorske novice. Na slabšo likvidnost zelo vplivajo tudi zadnja zvišanja plač zdravstvenih delavcev, so pojasnili na četrtkovi seji sveta zavoda. Direktor bolnišnice Radivoj Nardin je že junija napovedal, da do konca leta pričakujejo izgubo. Tudi sam je prst med drugim usmeril v zvišanje plač v javnem sektorju. Zvišanje je sicer pozdravil, a dodal, da kljub temu to vpliva na poslovanje bolnišnice, saj se višajo tudi njihovi stroški.

Že zelo dolgo so nespremenjene tudi cene in z njimi poplačila izvajalcem iz blagajne zdravstvene zavarovalnice ZZZS, prenizke cene pa otežujejo likvidno poslovanje, je dejal strokovni direktor bolnišnice Tomaž Gantar. Bolnišnica se še naprej sooča s predolgimi čakalnimi dobami. Daljše od dopustnih so na vseh področjih, jim je pa uspelo zmanjšati prve preglede z oznako zelo hitro. Gantar je dejal, da na dolžino čakanja na prvi pregled z oznako redno močno vplivajo nujni kontrolni pregledi. Ti namreč druge bolnike izrivajo v prihodnost. x sta

Zdravniki so res dodatno obremenjeni, je za Radio dejala Tadeja Jelenko, a je obenem poudarila, da je treba upoštevati zakonodajo, ki jasno določa, kako naj bo sestavljen tim v urgentnem centru. »V ta tim sodi tudi enota hitrih pregledov,« ki jo po mnenju Jelenkove mora zagotavljati ZD Trbovlje. Za delo v trboveljskem urgentnem centru so plačani zdravniki ZD Trbovlje, ne zdravniki zdravstvenih domov v Hrastniku in Zagorju, so poudarili v bolnišnici in dodali, da čeprav so bili odgovorni v zvezi s tem že večkrat opozorjeni, do vrnitve sodelavcev zdravstvenega doma na delovišče urgentnega centra ni prišlo.

V Zdravstvenem domu Trbovlje zavračajo očitke bolnišnice. O napovedanem zaprtju urgentnega centra so bili obveščeni v četrtek, je za Radio Slovenija dejal direktor Denis Tomše. »Z navedbami v sklepu se ne strinjamo. V njem je precej napak in kaže na nerazumevanje ločevanja nujne medicinske pomoči in dežurne službe.«

Priporočamo