Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel namerava v zadnjem letu vladnega mandata odgovore o prihodnosti zdravstva iskati tudi pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ministrstvo, ki ga vodi, bi po vladni zeleni luči OECD odštelo 70.000 evrov iz svoje proračunske postavke za raziskovalne naloge in študije. Pri OECD bi v zameno pripravili priporočila o urejanju in financiranju najzahtevnejšega dela zdravstva, tako imenovane terciarne dejavnosti, je razvidno iz gradiva za vladno obravnavo. Pri tem bi se naslonili tudi na prakse v petih državah: Avstriji, Češki, Franciji, Nemčiji in Nizozemski.
Terciarna raven zajema specializirane storitve z naprednimi diagnostičnimi in visoko specializiranimi medicinskimi postopki, namenjene bolnikom s hudimi, zapletenimi in kroničnimi boleznimi, so spomnili na ministrstvu. »Kompleksnost in naprednost teh storitev bistveno presegata primarno in sekundarno raven zdravstvene dejavnosti,« so poudarili v svojem predlogu. V Sloveniji ima takšno dejavnost sedem bolnišnic: ljubljanski in mariborski UKC, Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika za bolezni dihal in alergijo Golnik, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
