Uveljavljanje novega sistema dolgotrajne oskrbe spremljajo številne nejasnosti. Prosilcem za nove pravice iz sistema še nihče ne more odgovoriti, kdaj lahko pričakujejo odločbe o upravičenosti, predvsem pa ne, ali sploh, kdaj in v kakšnem obsegu bodo storitve prejeli v praksi, kar bo odvisno od zmogljivosti izvajalcev.
Tisti, ki v novo blagajno vplačujejo prispevek, pa se sprašujejo o upravičenosti plačevanja za storitve, ki jih še ni, pa tudi o dejansko potrebnem obsegu denarja za postopno nadgradnjo sistema.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je spomladi predstavilo projekcijo, po kateri bomo z novim prispevkom letos zbrali 260 milijonov evrov, porabili pa naj bi jih 78 milijonov, presežka bi bilo torej slabih 180 milijonov evrov. Večina denarja naj bi šla za novo pravico do oskrbe na domu, vključno z e-oskrbo (73 milijonov evrov), razlika pa v glavnem za delo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na tem področju (slabe štiri milijone). ZZZS je namreč upravljalec nove blagajne, ki bo zbiral sredstva in jih izplačeval izvajalcem. Izračun so na ministrstvu pripravili ob predpostavki, da bi oskrbo na domu prejelo 11.000 upravičencev, še 23.000 starejših od 80 let pa e-oskrbo, kar je bilo po ocenah poznavalcev zelo optimistično.
Spomladanske izračune so na ministrstvu ob številnih pomislekih spremenili.
Novi izračuni, nova odstopanja
Na vprašanje Dnevnika so zdaj poslali popravljene projekcije odhodkov za dolgotrajno oskrbo v letu 2025. Po novem naj bi bilo odhodkov več, in sicer 166 milijonov evrov, kar pomeni, da bi bilo presežka »le« 90 milijonov. Toda povečanje ne gre v prid novih storitev oskrbe. Za slednje bo šlo namreč vsega skupaj 14 milijonov evrov, kar je približno petkrat manj od prvotnih ocen. Tako veliko odstopanje je, sodeč po pojasnilih ministrstva, mogoče pripisati predvsem oceni manjšega števila uporabnikov. Gre za okvirne ocene, saj ni mogoče natančno vedeti, koliko dosedanjih uporabnikov pomoči na domu se bo odločilo za prehod v nov sistem oziroma bo do njega upravičenih in koliko ur bodo prejeli ter koliko bi jih lahko vstopilo na novo. Kadrov sicer primanjkuje že za izvajanje obstoječe pomoči na domu.
Iz novega prispevka bo še 3,5 milijona evrov šlo za delo ZZZS. Prav tako se bo iz te blagajne in ne več iz državnega proračuna od 1. julija do 30. novembra 2025 zagotavljalo sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela izvajalcem institucionalnega varstva starejših, predvsem na račun plačne reforme. Iz prispevka se bo do konca leta financiralo tudi projekt »e-oskrba na daljavo«, sicer bi lahko dosedanji uporabniki e-oskrbe prehodno ostali brez storitev (ob čakanju na odločbo).
Iz pokojninske v blagajno dolgotrajne oskrbe
Toda zadnja novela zakona o dolgotrajni oskrbi je prinesla še eno nenavadno, a v finančnem smislu bistveno spremembo. Iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo se bo financiral tudi dodatek za pomoč in postrežbo, in sicer v letu 2025 do 112,2 milijona evrov in v letu 2026 v višini do 91 milijonov evrov. In to kljub temu, da dodatek za pomoč in postrežbo ni pravica iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, temveč pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in jo ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izplačuje pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Hkrati se izključuje s pravicami do dolgotrajne oskrbe. Kdor je zaradi zdravstvenega stanja upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, se mu bo moral ob vstopu v sistem dolgotrajne oskrbe namreč odreči. Zato na centrih za socialno delo potencialnim upravičencem svetujejo individualne preračune, kaj se posamezniku bolj izplača.
Na ministrstvu so na vprašanje, zakaj je prišlo do tega prenosa, na splošno zapisali, da se v skladu z mednarodnimi smernicami dodatek za pomoč in postrežbo uvršča v izdatke za dolgotrajno oskrbo. V skladu z mednarodnimi smernicami se sicer med slednje poleg socialne uvršča tudi zdravstvena dolgotrajna oskrba, ki je in ostaja financirana iz zdravstvenega zavarovanja. Pri dolgotrajni oskrbi gre namreč za preplet zdravstvenih storitev in storitev s področja dolgotrajne oskrbe, ki so (bile) urejene v več zakonih.
»ZPIZ še naprej izplačuje dodatek za pomoč in postrežbo, ob koncu leta pa bo za celoten znesek dodatka, izplačanega v letu 2025, izdal ZZZS račun, ki ga bo ta poravnal iz naslova obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo,« so pojasnili na ministrstvu. Kot predvidevajo, se bo znesek za dodatek za pomoč in postrežbo sčasoma zniževal, saj ni združljiv s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, v katerega naj bi postopno prešlo vse več ljudi. S tem bo torej prihranila pokojninska blagajna. Na ZPIZ odgovarjajo, da pobude za prenos pravice do dodatka ni dal zavod, ampak da je to narekovala težnja po sistemski in enotni ureditvi področja dolgotrajne oskrbe.
Projekcije za 2026 prenapihnjene?
Prva pravica po zakonu o dolgotrajni oskrbi, do oskrbovalca družinskega člana (ki je nadgradnja predhodnega družinskega pomočnika), pa medtem ni financirana iz novega prispevka, ampak iz državnega proračuna. Iz tega so, tako kot doslej, financirane tudi nekatere druge vsebine (ukrepi za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih, investicijsko vzdrževanje socialnovarstvenih zavodov). Skupno naj bi šlo iz državnega proračuna v letu 2025 za dolgotrajno oskrbo 112,9 milijona evrov.
V prihodnjem letu se bosta iz blagajne za dolgotrajno oskrbo financirala še tako imenovana oskrba v instituciji (za uporabnike bo brezplačna socialna oskrba v določenem obsegu ur, plačali bodo le stroške nastanitve in prehrane) in denarni prispevek, ki si ga bo lahko izbral, kdor ne bo dobil ali želel storitev v javni mreži. Obe pravici se bosta uveljavili s 1. decembrom letos, vendar tudi projekcije teh odhodkov ostajajo nejasne. Po prvotnih ocenah ministrstva naj bi namreč prihodnje leto za dolgotrajno oskrbo v instituciji in na domu skupno potrebovali kar 620 milijonov evrov, kar je po ocenah delodajalcev »prenapihnjeno«.
