Kumer si je ogledal hidroelektrarno (HE) Vuzenica, drugo elektrarno v verigi osmih na slovenskem delu reke Drave, s katerimi upravljajo Dravske elektrarne Maribor (DEM). Generalni direktor DEM in njegov pomočnik, Damjan Seme in Aleksander Brunčko, sta ministru predstavila načrtovano prenovo sekundarnih sistemov elektrarne, ki bo stekla oktobra. Letos bo stekla prenova agregata tri, v prihodnjih dveh letih pa še prenovi agregatov dva in ena. Trenutno sicer potekajo dela na zamenjavi naprav lastne porabe elektrarne.

Na delovnem sestanku so spregovorili o nujnosti vzdrževanja vodotokov, predvsem pritokov reke Drave, in brežin. V Vuzenici tovrstni izziv zaradi neurejenosti predstavlja potok Cerkvenica, kjer se je ob izlivu v reko Dravo nakopičila ogromna količina gramoza in sedimentov. To je treba čim prej urediti, pri čemer je potrebno usklajeno sodelovanje vseh deležnikov, ki so odgovorni za reko Dravo in njene pritoke, so v sporočilu za javnost zapisali v DEM.

»Minister Kumer se je zahvalil strokovni ekipi DEM, ki je ob učinkoviti komunikaciji z upravljalcem avstrijskih hidroelektrarn na reki Dravi - družbo Verbund ter maksimalno angažiranostjo tehničnega kadra uspela upravljati pretok reke Drave na način, da ob zadnjih visokih vodah ni prišlo do poškodb infrastrukture in večjih razlivanj reke Drave,« so navedli v družbi.

Seme je ob tem povedal, da DEM vlagajo znatna sredstva v odstranjevanje sedimentov ter vzdrževanje brežin na celotnem toku reke Drave. »Skupaj z državo oz. pristojnimi ministrstvi ter lokalnimi skupnostmi neprestano iščemo rešitve, kako dodatno izboljšati pretočnost pritokov, ki so ob zadnjih visokih vodah predstavljali največji izziv,« je dejal. Kot je dodal, je prioriteta družbe varna in zanesljiva proizvodnja električne energije, ob visokih vodah pa ima varovanje območij ob rekah prednost pred proizvodnjo.

Golob na Koroškem napovedal vzpostavitev tehnične pisarne v Črni na Koroškem

Premier Robert Golob je ob današnjem obisku vlade na Koroškem po uvodnih pogovorih na Prevaljah napovedal, da bodo tehnično pisarno za koroške občine po ujmi odprli v Črni na Koroškem. Kot je dodal, bodo poskušali zagotoviti še več mehanizacije za sanacijo, za nevaren poplavni mulj pa iščejo trajno odlagališče.

Tehnična pisarna bo veliko pozornosti namenila poškodovani občinski infrastrukturi, saj je po vodni ujmi največja škoda nastala prav na tej infrastrukturi, je dejal premier.

Kot je še povedal, sta z županom Prevalj Maticem Tasičem na današnjem pogovoru izmenjala poglede o tem, kje vse lahko vlada še pomaga, da bodo sanacijska dela tekla hitreje in učinkoviteje.

Poudaril je, da bo treba spremeniti tudi notranje predpise na ministrstvih, ki bodo pripomogli k sprejetju odpornejših rešitev, da se katastrofe, kot je bila avgustovska vodna ujma, ne bi ponavljale.

Meni tudi, da je treba še več dela vložiti v sanacijo vodotokov to jesen, da se čim bolje očistijo. »Danes sem videl sedem odprtih delovišč, poskušali bomo najti še več mehanizacije, ki jo imamo v državi, treba pa je to spraviti na pameten način tudi v pogon,« pravi Golob.

Na vprašanje, kaj bo z gradnjo nadomestnih domov, je premier odgovoril, da je na prvem mestu varnost ljudi. O teh domovih bo odločala stroka, ki že pripravlja ustrezne podlage.

»Ko bomo imeli te podlage, bomo ljudi obvestili, vendar hitrih rešitev za nadomestne gradnje ne more biti. Nadomestna gradnja se lahko realizira tudi takrat, ko imamo zemljišče, in informiran sem bil strani župana Prevalj, da je občina nekatera zemljišča že pridobila. To zimo morajo ljudje preživeti na varnem. Žal tisti, ki so na ogroženih območjih, ne bodo doma in tudi ne še v novih domovih,« je povedal Golob.

Pričakuje, da bi lahko prihodnje leto tam, kjer bodo imeli zemljišča - in Občina Prevalje se zaenkrat kaže kot tista, kjer zemljišča naj bi bila - gradnjo teh objektov finančno pomagali, ali pa jih bo zgradila država. To bo v zakonu o obnovi in razvoju, ki bo sprejet do konca leta, jasno predpisano, je dodal.

Glede nevarnega poplavnega mulja je premier pojasnil, da iščejo trajno odlagališče, hkrati pa čakajo na dokončne rezultate, da ugotovijo, kakšna je dejanska nevarnost mulja, koliko mulja se lahko uporabi kot gradbeni material, koliko pa ga bo treba trajno odložiti kot nevarno snov.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je po srečanju na Prevaljah novinarjem povedala, da bodo do konca tega tedna odpravili vse popolne zapore na državnih cestah, tako da bodo ceste prevozne. Cilj ministrstva je, da do spomladi naslednjega leta spravi državno infrastrukturo v stanje, v kakršnem je bila pred avgustovsko poplavo.

»V proračunu našega ministrstva za naslednji dve leti so območja, ki so bila prizadeta s poplavami, pravzaprav največja prioriteta ali pa tako rekoč skoraj edina prioriteta, razen projektov, ki so začeti in se zaključujejo,« je dejala Bratušek. Zatrdila je tudi, da tretja razvojna os ostaja prioriteta, dela na tem projektu pa tečejo naprej skoraj nemoteno.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je ponovil, da je njihova prioriteta urejanje vodotokov in zagotavljanje njihove pretočnosti. Vlada je za ta namen zagotovila dodatna sredstva, direkcija za vode pa lahko angažira dodatno mehanizacijo preko koncesijskih pogodb.

»Zato lahko z optimizmom gledamo na naslednje tedne, da bomo lahko zagotovili dodatne kapacitete in mehanizacijo, saj je treba močno poseči v struge in zagotoviti maksimalno možno pretočnost ob potencialnih poplavah ali pa večjih padavin, ki nas lahko čakajo v jesenskem času,« je dodal Brežan.

Mesec z vodstvom koroškega centra za socialno delo o delitvi pomoči po poplavah

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec se je v sklopu vladnega obiska Koroške sestal z vodstvom Centra za socialno delo Koroška, ki med drugim pokriva tudi Črno na Koroškem kot enega najbolj prizadetih krajev po avgustovskih poplavah. Kot je dejal, je prišel predvsem preverit, kako izvajajo interventni zakon.

Mesec je po sestanku pohvalil zaposlene na centru, saj da svoje delo opravljajo zelo dobro. Do danes so zbrali 755 vlog, povezanih s težavami ljudi zaradi poplav, med temi pa so jih uspešno rešili že okoli 300 in tako razdelil 1,27 milijona evrov solidarnostnih pomoči.

Večino ostalih vlog bodo po zagotovilih vodstva centra rešili do konca naslednjega tedna, v celoti pa do konca oktobra, je dejal minister. Po njegovi napovedi tisti, ki še niso prišli do pomoči, to lahko pričakujejo v nekaj tednih, v tem času pa lahko vloge tudi še oddajajo.

»Tudi če imajo pri izpolnjevanju vloge težave, se lahko oglasijo na centru za socialno delo, kjer jim bodo sodelavci centra pomagali pri izpolnjevanju. Naša skupna skrb je, da ljudem pomagamo,« je dejal minister, ki se je z vodstvom centra za socialno delo pogovarjal tudi o nekaterih tekočih težavah centrov, ki jih po njegovem mnenju ni malo.

Po besedah direktorja CSD Koroška Tadeja Poberžnika se v času po poletnih poplavah prioritetno ukvarjajo z omenjeno problematiko, občani prinašajo vloge za dodelitev solidarnostne pomoči, ob tem pa jim zaupajo tudi svoje stiske in težave, pri čemer jim pomagajo z izvajanjem psihosocialne pomoči ali drugih potrebnih socialnovarstvenih storitev.

Obravnava vlog za pomoč po poplavah za sodelavce centra pomeni dodatno delo, kar za njih predstavlja kar velik zalogaj, a so se stvari lotili prioritetno, tako da bodo občani denar čim prej prejeli na svoje račune. Posebnih kadrovskih okrepitev za to niso potrebovali, saj so notranjo organizacijo uredili tako, da zaposleni delajo več in tudi ob sobotah.

Tudi sam je povedal, da so za okoli 300 rešenih vlog razdelili približno 1,27 milijona evrov, za preostale pa pričakujejo, da bo potreben še enkrat tolikšen znesek, kar bo tako skupaj zneslo okoli tri milijone evrov.