Na zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja se je obrnila vrsta staršev, ki so jih pri iskanju pediatra za otroka zavrnili v vseh ljubljanskih ambulantah. Tovrstne težave so pogoste pri dojenčkih, ki jim starši zdravnika izbirajo prvič. Preventivni oziroma sistematski pregledi v takem primeru izpadejo, opaža Sušelj, kje starši pomoč poiščejo ob bolezni otroka brez zdravnika, pa ni znano. »Takšne razmere so nesprejemljive. Poskrbeti bi bilo treba za vse otroke,« je poudaril zastopnik pacientovih pravic. Prav bi bilo tudi, da ima otrok možnost obiskovanja pediatra, ki je blizu, je dodal. V Ljubljani je še vedno nedostopna tudi izbira družinskega zdravnika, je spomnil sogovornik. V tamkajšnjem zdravstvenem domu se še vedno poznajo množični odhodi zdravnikov pred nekaj leti, opaža, nenadomeščene pa so ostajale tudi nekatere upokojitve.
Janković: Najboljši zdravstveni dom
Če upoštevamo presojo, na kateri slonijo izplačila za delovno uspešnost, gre ljubljanskemu zdravstvenemu domu vse kot po maslu. Po ponedeljkovem soglasju mestnega sveta za izplačilo redne delovne uspešnosti vodstvu zdravstvenega doma za lansko leto bo direktorica Antonija Poplas Susič prejela 1508 evrov bruto, strokovna direktorica Tea Stegne Ignjatovič 1460 evrov bruto, po 2340 evrov bruto pa bosta prejela član uprave za informatiko Boštjan Pate ter namestnik direktorice in član uprave za ekonomiko poslovanja Zoran Vaupot. Glede na točkovanje se je vodstvo zdravstvenega doma odrezalo brez napake, kar velja celo za merilo izpolnjevanja programa. Luknje se, kot je bilo razvidno celo iz obrazložitve predloga za izplačilo delovne uspešnosti, zaradi pomanjkanja osebja sicer pojavljajo v več dejavnostih. Program so ob pomanjkanju zdravnikov specialistov in zagatah pri nadomeščanju zaposlenih v marsikaterem primeru izvedli v manjšem obsegu, a je to obveljalo kot objektivni razlog za razkorak med načrti in izvedbo.
Ljubljanski župan Zoran Janković je še vedno prepričan, da je zavod, ki ga vodi Antonija Poplas Susič, najboljši med zdravstvenimi domovi. Zdravnikov po drugi strani ni mogoče prisiliti, da bi paciente opredeljevali prek meje, ki jim omogoča zavračanje dodatnih vpisov, je poudaril. »Iščemo zdravnike, ponujamo stanovanja, predstavili bomo kadrovsko štipendijsko politiko …« je naštel. Kot pravi, sicer razume zdravnike, ki gredo raje v kraje, kjer nimajo enakih obveznosti pri dežurstvih. Obenem je spomnil na zaposlitve, ki se še obetajo. »Nagrada je simbolno dejanje,« je o izplačilu delovne uspešnosti Antoniji Poplas Susič povedal Janković. »Vem, kaj je naredila,« je dodal o direktorici, ki je po njegovih besedah »preživela tista najhujša obdobja«.
Ljubljanski župan je poudaril tudi, da Antonija Poplas Susič dela pri koncesionarju ne opravlja več. Spomnimo, da je svet zdravstvenega doma direktorici sprva prižgal zeleno luč za nadaljevanje zdravniškega dela v okviru koncesije zavoda Multimedicus, a je Janković minuli teden napovedal, da bo koncesijo vrnila. Letos sprejeta zakonodaja zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih – za začetek to velja za njihove direktorje – že sicer onemogoča sedenje na dveh stolih.
V državi manj, v Ljubljani več otrok brez zdravnika
Podatki o možnosti izbire zdravnika in številu prebivalcev brez zdravnika kažejo na izstopajoče težave glavnega mesta z osnovnim zdravstvom. V Zdravstvenem domu Ljubljana ni ta čas niti enega pediatra, ki bi otroke še sprejemal na novo, prav tako je še vedno nemogoča izbira družinskega zdravnika. Glede na objavo Sledilnika Zdravniki se je v glavnem mestu praktično nemogoče vpisati tudi pri pediatrih in družinskih zdravnikih, ki delujejo v okviru koncesije.
Delež otrok, ki so brez zdravnika, je v Ljubljani v teh okoliščinah izrazito velik. Enaintridesetega avgusta je bilo v ljubljanski mestni občini v takšnem položaju 3627 otrok, mlajših od 19 let, oziroma sedem odstotkov otrok. Kar je opazno več kot leto prej, ko je to veljalo za 2749 oziroma 5,3 odstotka otrok. Na ravni države se je delež otrok brez zdravnika nasprotno zmanjševal, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Državno povprečje je bilo takrat enako ljubljanskemu, danes pa znaša 4,2 odstotka.
Pri odraslih je tudi v Ljubljani nekoliko bolje, kot je bilo, a je delež ljudi brez zdravnika še vedno opazno večji kot drugje po državi. Na zadnji avgustovski dan je bilo v ljubljanski mestni občini brez splošnega osebnega zdravnika 30.335 odraslih oseb (13,2 odstotka, državno povprečje pa je 8,4 odstotka). Leto prej je bilo v tej mestni občini brez zdravnika 35.288 odraslih (15,5 odstotka, državno povprečje je bilo 8,9 odstotka).
