V SD, ki se po pretresih ob aferi s sodno stavbo 13. aprila odpravlja na izredni volilni kongres, so sklenili evidentiranje kandidatov za vodstvena mesta v stranki. Za predsedniško mesto je evidentiranih 22 kandidatov, za glavnega tajnika 42, za štiri podpredsedniška mesta pa 56 kandidatov. Med evidentiranimi sta tudi vodja poslancev SD Jani Prednik in župan Ajdovščine Tadej Beočanin, za katera se pričakuje, da se bosta potegovala za predsedniški stolček, pri čemer soglasja še nista podala. Za to imata tako kot drugi kandidati čas še do ponedeljka. Kot tretji zelo verjeten kandidat se omenja minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
Jevšek je z mnenjem, da bi morala SD na kongres oditi z enim usklajenim imenom, saj da je v tem specifičnem položaju potrebna enotnost, na zadnji seji predsedstva stranke zanetil vročo debato. Nekateri so oporekali, češ da bi moralo biti v dani situaciji ravno obratno in da je za stranko boljši scenarij z več kandidati. Med vidnejšimi evidentiranci so še v. d. glavnega tajnika Matevž Frangež, poslanka Meira Hot, evroposlanec Matjaž Nemec, predsednik podmladka Luka Goršek, nova pravosodna ministrica Andreja Katič in gospodarski minister Matjaž Han, ki zaenkrat vztraja, da ga vodenje stranke ne zanima.
Ena večjih neznank še naprej ostaja tudi, kaj bo storila aktualna predsednica SD Tanja Fajon, ki se še ni izrekla, ali bo podala soglasje h kandidaturi. Ob robu afere z nakupom sodne stavbe je sicer večkrat poudarila, da se ne izogiba odgovornosti v najtežjih trenutkih. Nedavno pa je dejala, da si želi predvsem, da bi stranka dobila dobro vodstvo: »Ali so to stari ali novi obrazi, bo odločal kongres. Sama bom sporočila odločitev, ko jo bom sprejela.« Interno je Fajonova še naprej deležna številnih kritik na račun odgovornosti za situacijo, v kateri so v SD, ki ji javnomnenjske ankete ne obetajo nič dobrega.
Začelo se je preverjanje utripa na terenu
Kljub temu, da nihče javno še ni sporočil namere, kandidati že »tipajo teren«. Utrip članstva tako recimo že preverja Prednik, ki je pred štirimi leti v tekmi s Fajonovo prejel slabo tretjino glasov, na zadnjem volilnem kongresu oktobra 2022 pa uspešno kandidiral za podpredsednika. Po naših informacijah naj bi bila njegova kandidatura odvisna predvsem od povratnih informacij, ki jih bo v naslednjih dneh dobil na terenu, pri čemer bo odločala tudi njegova ocena, ali lahko realizira rešitve, ki jih pričakuje članstvo.
Bodoče prvo ime bo sicer ob prevzemu poslov v nezavidljivem položaju. V SD se ob posledicah afere s sodno stavbo soočajo tudi z več kot poldrugi milijon visokim dolgom, zaradi katerega se omenja prodaja nekdanjega sedeža stranke na Levstikovi. Tudi glede tega se krešejo mnenja. Odprta prav tako ostajajo vprašanja koalicijskih odnosov po tem, ko je premier Robert Golob odlašal z odslovitvijo nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan. Nemalo nezadovoljstva v stranki je tudi zaradi tega, ker Golob ni potrdil državnih sekretark, ki ju predlaga nova pravosodna ministrica Andreja Katič. Tudi ali še posebej zato, ker dolgoletna uslužbenka v državni upravi Aleksandra Spasojević in nadzornica svetnica v službi za nadzor protikorupcijske komisije Andreja Kokalj veljata za nestrankarski izbiri.
»Sklic volilnega kongresa je prenagljen,« ob tem, ko javnost čaka na kandidate, ocenjuje nekdanji glavni tajnik in poslanec SD Dušan Kumer. Za to našteva dvoje razlogov: »Glede na razvejano strukturo SD sem skeptičen, ali so lahko kadrovski postopki v tako kratkem času izpeljani tako, kot je treba. Sam bi prej pričakoval kongres, ki bi bil vsebinsko osredotočen na junijske evropske volitve in iskanje jasne strategije izhoda iz zagatne situacije. Volilni kongres tako hitro po aferi je problematičen tudi z vidika odnosa do javnosti. Ne vem namreč, ali lahko stranka v tako kratkem roku navzven prepriča o resnih spremembah. Zato tudi ne gre pričakovati, da bi na hitro izbrano vodstvo, kakršno koli že bo, bistveno spremenilo položaj stranke.«
