Na torkovem posvetu Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije je minister za delo Luka Mesec v sklopu sprememb delovne zakonodaje, ki jih pripravljajo na ministrstvu, dejal, da bodo predlagali tudi obvezno izplačilo božičnice. »Če bo to sprejeto, se zaposlenim to zimo izplača regres v višini minimalne plače,« je bil jasen. Besede ministra so pozdravili sindikati, na noge pa so pričakovano spravile predstavnike delodajalcev. Na gospodarski zbornici menijo, da je takšna obveznost nesprejemljiva, na obrtniško-podjetniški zbornici pa, da v času podražitev energentov kakršnekoli dodatne obremenitve za podjetja ne pridejo v poštev.
Obvezna božičnica za vse,
tudi za javni sektor
Mesec je odzive v medijih označil za vihar v kozarcu vode. Ideja, da bi za delodajalce postalo obvezno, da bi izplačali božičnico oziroma drugi, zimski regres, je namreč šele predlog, ki ga bodo pretresali v dialogu s socialnimi partnerji in drugimi ministrstvi. Predlog bo zdaj romal v razpravo na Ekonomsko-socialni svet, z zbiranjem in analizo dosedanjih stališč pa bodo začeli že danes. »Obvezno božičnico smo predlagali kot eno od opcij, kako razbremeniti delovno aktivno prebivalstvo v času draginje. Ni pa to ukrep, pri katerem bomo vztrajali za vsako ceno,« je zagotovil minister za delo.
Regres in božičnica sta sicer pomembno različna. Prvi je obvezen in zakonsko normiran, kar pomeni, da ga morajo delodajalci izplačati do 1. julija v letu, hkrati pa ne sme biti manjši od zneska minimalne plače. Božičnica ali 13. plača je po drugi strani neformalen izraz za nagrado za poslovno uspešnost. Ta je po zakonu sestavni del plače, ampak zgolj v primeru, da je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da ni obvezna, v primerjavi z regresom pa je razbremenjena samo dohodnine, ne pa tudi prispevkov.
Minister je sicer za Dnevnik pojasnil, da bi regres in božičnico v tem pogledu izenačili oziroma razdavčili. Poleg tega bi ukrep veljal za vse, torej tudi za javni sektor, kjer trenutno ne poznajo tovrstnih izplačil. Takšne spremembe torej ne pomenijo le dodatnega stroška za delodajalce, pač pa tudi za državo. Ta bi morala poleg izpada prispevkov v zdravstveni in pokojninski blagajni računati še na okoli 200 milijonov evrov izplačil v javnem sektorju. »Če se pogovarjamo o tem kot draginjskem ukrepu, nisem nenaklonjen temu, da se stroške razdeli kombinirano, bo pa moral večinski del tukaj pasti na podjetja,« pa je Mesec povedal glede potencialne delitve stroškov v zasebnem sektorju. Če bi obstajalo družbeno soglasje, minister ne izključuje možnosti, da bi ukrep obstal tudi po koncu draginjske krize.
Sindikalisti in delodajalci na nasprotnih bregovih
Takšen scenarij bi sicer pomenil, da bi se božičnica v sedanji obliki ukinila. »Težko ugibam, kaj natančno bo ministrstvo predlagalo, a kot razumem, božičnica ne bi bila več vezana na uspešnost. Pomenila bi torej dodaten prejemek, kot je regres, ki ni vezan na neke posebne pogoje,« pa je spremembo narave prejemka komentiral predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek. Sogovornik pozdravlja morebitno novo pravico delavcev, hkrati pa je opozoril, da bo glede na neenak položaj delodajalcev potrebno poiskati mehanizme, da se ne bo zaradi tega povečevalo število prekarnih oblik zaposlitev. Delodajalci bi se namreč lahko na ta način izognili plačilu obvezne božičnice, saj pri tovrstnih zaposlitvah delavcem navadno ne pripadajo pravice iz rednega delovnega razmerja.
Predlog so pozdravili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Predsednica Lidija Jerkič je izpostavila, da se je izplačilo božičnice v zadnjem desetletju razširilo v zasebnem sektorju in da je smiselno nekaj, kar se je uveljavilo, tudi pravno normirati. Po podatkih statističnega urada je 13. plačo lani prejelo 24,9 odstotka vseh zaposlenih, to je za 3,4 odstotne točke več kot leta 2020. A predstavniki delodajalcev ne delijo mnenja sindikatov. »Glede na izjemno težko situacijo zaradi energetske krize ostro nasprotujemo predlogu za uvedbo obvezne božičnice. Obrtniki in podjetniki se namreč v teh časih borijo za obstoj podjetij in za ohranitev delovnih mest,« so se odzvali v obrtniško-podjetniški zbornici (OZS).
Premier nakazal usodo ukrepa
Dodali so še: »V OZS zagovarjamo dostojne plače, vendar menimo, da bi moralo biti izplačilo božičnice prostovoljno in ne obvezno. Prepričani smo, da bodo tisti delodajalci, ki si to lahko privoščijo, svoje delavce zagotovo nagradili in jim izplačali tudi božičnico,« je poudaril predsednik OZS Blaž Cvar. Tudi generalni direktor gospodarske zbornice Aleš Cantarutti je prepričan, da bi morala božičnica ostati neobvezna, saj da delodajalcem omogoča manevrski prostor in ugodno vpliva na produktivnost zaposlenih. Predlagana uvedba obvezne božičnice je presenetila tudi predstavnike živilskih podjetij. Po besedah predsednika uprave podjetja Mlinotest Danila Kobala je ta zahteva nepotrebna, po mnenju direktorja Celjskih Mesnin Izidorja Krivca pa gre pri tem predlogu za »populistično izjavo«.
V zvezi svobodnih sindikatov so v zvezi z opozorili gospodarstva jasni, da je za delodajalske organizacije čas za takšne ukrepe vedno neprimeren in da se vedno znova varčuje na ljudeh, saj da veliko podjetij božičnice ne izplača, četudi bi jo lahko. Prav tako so sindikalisti spomnili, da delodajalske organizacije ob koncu leta vselej zatrjujejo, da podjetja ne bodo prenesla dviga minimalne plače, pa potem dvig vseeno zmorejo. V luči nasprotujočih si stališč je situacijo na dogodku ob robu prvih sto dni vlade komentiral tudi premier Robert Golob. Njegove besede delavcem ne prinašajo optimizma, saj je uveljavitev ukrepa postavil v nedoločno prihodnost oziroma nakazal, da do uveljavitve ukrepa še ne bo prišlo kmalu. »Meni se zdi božičnica zelo dobra ideja, tudi obvezna. Res pa je, da si podjetja to morajo privoščiti. Ko bomo imeli prestrukturirano gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo, bo tudi to možno.«
