Vstop Republike Hrvaške v schengenski prostor in posledični konec rednega mejnega nadzora na najdaljši slovenski meji je sprostil okoli 1400 policistov iz schengenskih enot. Kot pojasnjujejo na generalni policijski upravi, so okoli 760 policistov, ki so pred tem izvajali naloge s področja mejnega nadzora, začasno napotili v druge enote. »Večina teh napotitev je bila izvedena na policijske postaje za izravnalne ukrepe, takih je okoli 500 policistov. Preostali so bili večinoma napoteni na območne policijske postaje, takih je okoli 190, manjše število pa v druge enote policije,« pojasnjujejo na policiji in dodajajo, da se je s tem število policistov na postajah za izravnalne ukrepe skoraj podvojilo.
Policisti za izravnalne ukrepe so po naravi dela mejni policisti, ki pa delujejo tudi znotraj države, tako da lahko pri vseh, za katere obstaja realna možnost, da so v Slovenijo prišli prek notranjih meja schengenskega območja, opravijo nadzor, kakršnih smo sicer vajeni na mejnih prehodih. Naziv izravnalni ukrepi je nastal prav zato, ker naj bi se z njimi izravnal varnostni primanjkljaj zaradi ukinitve nadzora na državnih mejah znotraj schengenskega območja.
Meja, tujci, tranzit ...
Pred premeščanjem je vodstvo policije lani jeseni opravilo anketo med mejnimi policisti, tako da je lahko upoštevalo tudi želje policistov. Po neuradnih informacijah naj bi se tudi policisti, ki so bili premeščeni na območne policijske postaje, ukvarjali predvsem z nalogami, povezanimi z mejo, tujci in tranzitom.
Znotraj policijskih postaj za izravnalne ukrepe in na območnih policijskih postajah naj bi v prihodnje delovali v dveh smereh. Poleg klasičnega nadzora mejnih zadev, odkrivanja čezmejne kriminalitete in tihotapstva, spremljanja iregularnih migracij in sorodnih nalog naj bi bil poudarek tudi na ugotavljanju nepravilnosti v zvezi s tujci, ki živijo v Sloveniji, denimo prekrškov ali kaznivih dejanj s področja prijav bivanja, delovnih dovoljenj, izkoriščanja tujcev ...
Z aprilom se bo začelo tudi izobraževanje v višješolskem študijskem programu za tiste policiste, ki zasedajo delovno mesto policist nadzornik državne meje. Gre za policiste, ki jih je slovenska policija začela zaposlovati z vstopom Slovenije v schengenski prostor in ki se od običajnih policistov (tudi mejnih) razlikujejo po omenjenih nalogah in načinu usposabljanja. Po podatkih policije je 200 od približno 290 nadzornikov državne meje zaprosilo za dodatno praktično usposabljanje, ki bo šest mesecev potekalo na območnih policijskih enotah, oktobra pa zanje sledi še dodatno izobraževanje.
Slovenski policisti na mejo z BiH?
Kot pravijo v Policijskem sindikatu Slovenije, je vodstvo policije do zdaj večinoma upoštevalo želje policistov, opozarjajo pa, da gre za zdaj le za začasne napotitve in ne še za premestitve. Težav ne vidijo in dodajajo, da so v socialnem dialogu dosegli dogovor, po katerem nihče po premestitvi ne bo na slabšem.
V vodstvu sindikata prav tako pojasnjujejo, da do njih s terena še niso prišle kakršne koli informacije o načrtih, da bi slovenski policisti hrvaškim kolegom pomagali izvajati nadzor na schengenski meji. Kot smo poročali že sredi marca, pred obiskom italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija in po njem, naj bi se italijanski, slovenski in hrvaški policisti še pred poletjem dogovorili za skupno patruljiranje na novi schengenski meji z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Sodelovanje na področju nezakonitih migracij in varnosti na mejah bo tudi ena izmed tem pogovora ob današnjem obisku hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića.
