Vlada je sprejela uredbo za opredelitev energetsko revnih gospodinjstev, s katero smo pri nas vendarle dobili odgovor na vprašanje, kdo je energetsko reven. »Energetska revščina je stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti
izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah ali nizke energijske učinkovitosti bivalnih prostorov,« piše v novi uredbi. In še: »Energetska revščina je tudi stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega strošek za rabo energije pomeni velik delež izdatkov glede na razpoložljivi dohodek tega gospodinjstva.«
Meja je prag tveganja revščine
Katere pogoje mora torej gospodinjstvo po uredbi izpolnjevati, da ga lahko štejemo za energetsko revno? Prvo merilo je dohodek, nižji od praga tveganja revščine, drugo merilo je bivanje v nizkoenergijsko učinkovitih prostorih, tretje merilo so neustrezne bivanjske razmere, kot je puščanje strehe, četrto pa visok delež izdatkov za energijo oziroma izdatki, ki presegajo najmanj
50 odstotkov razpoložljivega dohodka gospodinjstva.
Na ministrstvu so ob tem dodali, da bodo podrobnejša merila opredeljena ob vsakokratnih razpisih za spodbude ali olajšave za zmanjšanje energetske revščine. Število energetsko revnih gospodinjstev v Sloveniji bo vsako leto do konca februarja objavil državni statistični urad.
Pomanjkljivosti ostajajo
V okoljski organizaciji Focus so ob sprejetju uredbe poudarili, da gre za pozitiven prvi korak pri urejanju področja, a da uredba problematike ne zajema v zadostni meri. Prvi problem je po njihovih besedah sama definicija energetske revščine, pri čemer ni dobro, da uredba podaja dve definiciji. Poleg tega kot problematično ocenjuje predvsem drugo definicijo, ki energetsko revščino enači z visokim deležem izdatkov za energijo glede na dohodek gospodinjstva. »To bi bilo treba zamejiti na gospodinjstva z nizkimi prihodki, ker je trenutno opredelitev mogoče razlagati tudi tako, da je energetsko revno tudi gospodinjstvo, ki ima nadpovprečne prihodke in nadpovprečne izdatke za energijo. Takšno gospodinjstvo ni energetsko revno, temveč energetsko potratno,« so opozorili.
Ob tem so pozdravili razširjanje kroga potencialnih upravičencev do pomoči, saj uredba v končni različici kot energetsko revna opredeljuje vsa gospodinjstva, ki so pod pragom tveganja revščine, ne pa zgolj prejemnikov varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči. Po drugi strani pa so bili kritični do merila, da mora delež izdatkov za energijo dosegati najmanj 50 odstotkov razpoložljivega dohodka gospodinjstva. »Ta odstotek je zelo visok in neprimerljiv z rešitvami iz tujine, kjer so kot mejo vzeli 10 odstotkov ali pa dvakratnik mediane izdatkov,« so opozorili v Focusu. »Obenem pri tem merilu odpadejo gospodinjstva, ki si zaradi materialne stiske ne morejo privoščiti pokrivanja osnovnih energetskih potreb in živijo v prehladnem ali pretoplem stanovanju. Ljudje živijo v neogrevanem stanovanju, zato da jim ostane dovolj denarja za prehrano, a nato zaradi tega ne dosežejo zahtevanega deleža izdatkov za energijo.«
Poleg definicije in meril ima uredba, kot smo v Dnevniku že poročali, še nekaj pomembnih pomanjkljivosti. Namesto da bi na ministrstvu že zdaj opredelili ukrepe za zmanjšanje energetske revščine, to prestavljajo na akcijski načrt. V Focusu v uredbi pogrešajo tudi ustanovitev medsektorske delovne skupine, ki bi bedela nad problematiko energetske revščine.
