Ob dnevu civilne obrambe, ki ga bomo letos zaznamovali drugič, smo se pogovarjali z Boštjanom Pavlinom, državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo, pristojnim za usklajevanje delovanja organov v sestavi, direktoratov, sekretariata generalnega sekretarja in obveščevalno-varnostne službe.

Poleg vojaške obrambe in civilne zaščite obstaja v Sloveniji tudi civilna obramba. Kaj to sploh je? Kakšna je razlika med civilno obrambo in civilno zaščito?

Nacionalnovarnostni sistem sestavljajo trije stebri: obrambni sistem, sistem notranje varnosti ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Civilna obramba skupaj z vojaško obrambo tvori steber obrambnega sistema Republike Slovenije, civilno zaščito pa uvrščamo v steber sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Civilna zaščita je predvsem sistem, ki se odziva na naravne in druge nesreče, civilna obramba pa na krize, ki izvirajo iz kakšnega drugega razloga, še zlasti na tako imenovane kompleksne krize, izredno stanje in v vojni. O kompleksni krizi govorimo tedaj, ko težava v enem sektorju vpliva na delovanje tudi v drugih sektorjih. Takšna primera sta bila denimo covid-19 in migrantska kriza leta 2015.

Zagotovo so problem zlasti infrastrukturne zmogljivosti, torej ceste in železnice, ki jih je treba posodobiti. Te so nujne ne le za lastne komunikacijske potrebe, ampak tudi za potrebe Nata na ključnih poteh skozi Slovenijo.

Civilna obramba je torej sistem, ki omogoča ukrepanje države od vrha, torej od kriznega upravljanja na državni ravni do lokalne ravni v primeru kompleksnih kriz ali vojne. Sistem civilne obrambe sestavljajo nosilci obrambnega načrtovanja: ministrstva, vladne službe, Banka Slovenije in gospodarske družbe ter zavodi in organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo.

Kako se je ob teh dveh omenjenih kompleksnih krizah odzvala civilna obramba in kakšne izkušnje si je nabrala?

V času migracij smo se naučili odzivati se na njihovo specifičnost, predvsem v smislu sodelovanja med Slovensko vojsko, civilno zaščito in občinami ter logističnimi zmogljivostmi države. Popolnoma drugačna zgodba je bil covid-19, ko je bilo kompleksno zdravstveno situacijo veliko težje nadzirati in reševati s sistemskimi rešitvami. Kljub temu se je sistem civilne obrambe tudi v teh razmerah ustrezno odzval in prilagajal. Za Slovence je sicer značilno, da v krizah vedno stopimo skupaj in s skupnimi močmi naredimo tisto, kar je najnujnejše. To se je še posebej izkazalo pred dvema letoma v času poplav.

V kolikšni meri so vse te izkušnje koristne za morebitno najhujšo krizno situacijo, za vojno? Kako bi se v primeru vojne odzvala civilna obramba?

Gre za iste sisteme odzivanja. V naši državi imamo krizno upravljanje zelo natančno postavljeno. Velika prednost Slovenije je tudi v tem, da imamo kot manjša država zelo centralizirano sistemsko ureditev. Ministrstvo za obrambo v skladu s svojimi pristojnostmi koordinira vse ključne procese kritične infrastrukture in kriznega upravljanja, v ta okvir pa sta znotraj ministrstva vključeni tudi civilna zaščita oziroma Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Slovenska vojska. To so ključni stebri, ki bi se odzvali tudi v primeru vojne. Na osnovi izkušenj iz zadnjih kriz smo lani aprila pripravili strategijo civilne obrambe, sam sistem pa smo nadgradili še z vajo Odpornost24, ki smo jo izvedli lani oktobra. To je bil največji stresni test države, med katerim smo preverili odzivanje v krizi in v vojni na vseh družbenih področjih. V tej vaji je sodelovalo več kot 2000 ljudi, vse tri veje oblasti, od urada predsednice, državnega zbora, vlade, pravosodnih organov do vseh gospodarskih družb, zavodov in organizacij posebnega pomena za obrambo in celotne kritične infrastrukture. Ugotovili smo, da sistem civilne obrambe dobro funkcionira, da pa ga je mogoče še izboljšati.

Kako dobro smo torej pripravljeni na morebitno vojno?

Na vojno verjetno v popolnosti ni pripravljen nihče. Vojne so tudi – posebno po spopadu v Ukrajini – povsem drugačne kot prej. Danes se vojne dogajajo predvsem v zraku, kjer so ključni raketni sistemi in brezpilotni letalniki. Na ministrstvu se zavedamo, da je treba glede tega v Sloveniji narediti še velik korak, zato zelo intenzivno pridobivamo nujne oborožitvene sisteme za učinkovito obrambo naše države. Ministrstvo je izvedlo nakupe sistemov za protizračno obrambo, obenem pa smo s slovenskimi podjetji razvili svoj sistem protizračne obrambe Mangart 25, ki bo zelo učinkovito orožje proti dronom. Da bi bila Slovenija čim bolje pripravljena na vojno, smo v letos sprejeti Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 zapisali, da se lahko Slovenska vojska poleg deset tisoč pripadnikov stalne sestave poveča s še do 30.000 rezervisti.

Kaj konkretno pa bi v primeru vojne počela civilna obramba?

Civilna obramba je vse tisto, kar ni vojska. Če bi prišlo do vojne, bi se na vseh občinskih upravah organizirali varnostno-obrambni sosveti, v katerih bi bili neposredno integrirani tudi častniki za povezavo, ki bi zagotavljali prenos informacij ter podporo vojaškim enotam z logističnega in oskrbovalnega vidika. V osamosvojitveni vojni leta 1991 je bilo denimo treba v gospodarskih družbah zvariti oziroma izdelati določeno količino tankovskih ovir in za oviranje nasprotnika izkopati ogromno jarkov. Ob tem je treba vsem vojakom zagotoviti hrano, pranje uniform, logistično oskrbo, zdravstvene in poštne storitve, cestni in železniški transport … Gre torej za to, da so vse civilne zmogljivosti, tako gospodarske dejavnosti kot javne storitve, vključene v doseganje glavnih ciljev civilne obrambe, kar pomeni podpirati Slovensko vojsko in vojaško obrambo države, ohraniti neprekinjeno delovanje oblasti, ohraniti delovanje gospodarskih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za obrambo, preskrbo ter preživetje prebivalstva.

Kakšno vlogo imajo v teh načrtih običajni državljani?

Državljani imajo ključno vlogo, mnogi so tudi zaposleni pri nosilcih obrambnega načrtovanja in v različnih dejavnostih kritične infrastrukture. Če bi analizirali vojaške spopade po svetu, bi ugotovili, da je vojsko, ki ima podporo prebivalstva, zelo težko premagati oziroma je vedno prej ali slej zmagovalka. Pri tem je predvsem pomembno zavedanje, da branijo svojo domovino, zato se na obrambnem ministrstvu trudimo, da bi vrednote domoljubja vključili tudi v izobraževalni sistem. Tako kot nam leta 1991 ni bilo nič danega in smo si morali svojo državo priboriti, na tak način in s takšnim spoštovanjem moramo tudi še naprej vzdrževati odnos do nje.

Kako bo na civilno obrambo vplivala zahteva po bistvenem povečanju sredstev, ki jih morajo države EU nameniti za obrambo? V vladi se veliko govori o tem, da bo šel velik del sredstev za tako imenovano dvojno rabo, predvidevam, da torej tudi za civilno obrambo.

Vaša ugotovitev drži, zagotovo bodo v dvojno rabo vložena znatna finančna sredstva. Ministrstvo za obrambo je to že nakazalo z našo aktivnostjo v gradnjo prizidka Bolnišnice dr. Petra Držaja, v katerem bo nacionalni zdravstveni center za izredne razmere, kar je naša trenutno največja kratkoročna investicija, za katero upamo, da jo bodo začeli graditi že v začetku prihodnjega leta in bo dokončana leta 2028. Hkrati pa ministrstvo za obrambo na področju kibernetske varnosti intenzivno sodeluje z Uradom Republike Slovenije za informacijsko varnost in ministrstvom za digitalno preobrazbo pri gradnji nacionalnega kibernetskega centra.

Bo treba na tem področju še kaj postoriti?

Zagotovo so problem zlasti infrastrukturne zmogljivosti, torej ceste in železnice, ki jih je treba posodobiti. Te so nujne ne le za lastne komunikacijske potrebe, ampak tudi za potrebe Nata na ključnih poteh skozi Slovenijo, od Kopra do Madžarske in od Italije do Hrvaške. Te poti je treba tudi zaradi obrambnih potreb bolje operacionalizirati, jih na številnih delih obnoviti, povečati nosilnost na mostovih, razširiti predore, omogočiti, da bodo lahko šli po železnicah hitrejši vlaki in vlaki z namenskimi nizkopodnimi vagoni. Ob tem so zelo pomembne tudi naše visokotehnološke zmogljivosti, zato bo del finančnih sredstev za dvojno rabo namenjen razvoju umetne inteligence ter področju vesolja in satelitskih zmogljivosti. V ta namen bo treba vzpostaviti dobro povezavo med ministrstvom za obrambo, gospodarskimi družbami in razvojnimi ter univerzitetnimi institucijami. Na tak način bomo dobili zgodbo o uspehu.

Za konec še eno vprašanje: kako boste zaznamovali letošnji dan civilne obrambe?

Na Brdu bodo v ponedeljek, 29. septembra, tri okrogle mize. Ena bo posvečena zaščiti in pomenu voda v Sloveniji, druga bo namenjena družbeni odpornosti, torej obravnavi razumevanja državnosti in spoštovanju vrednost, ki jih v Sloveniji gojimo, tretja pa razvoju obrambne industrije. Dan civilne obrambe se bo končal s proslavo, na kateri bo glavni govorec predsednik vlade Robert Golob, ter s podelitvijo zahval in priznanj tistim, ki so se na področju civilne obrambe najbolj angažirali kot posamezniki in kot javni zavodi oziroma gospodarske družbe.

 

Priporočamo