Zaradi proporcionalnega volilnega sistema z volilnimi okraji, ki velja v Sloveniji, ni nujno, da so v DZ izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Kdo bo zasedel poslansko funkcijo, namreč ni odvisno le od tega, koliko glasov je prejel kandidat, pač pa od deleža glasov, ki jih je dobil v volilnem okraju, ter od tega, kakšen delež so dobili kandidati iste stranke v volilni enoti. V DZ se tako uvrstijo kandidati, ki so v volilni enoti zbrali najvišji delež glasov med kandidati iste stranke.
Med poslanci, izvoljenimi v nedeljo, so tako po delnih neuradnih podatkih Državne volilne komisije (DVK) nekateri prejeli več tisoč, drugi pa le nekaj sto glasov. Zmagovalka nedeljskih volitev Gibanje Svoboda je najbolj prepričljivo slavila v dveh novogoriških volilnih okrajih, kjer je nekdanji župan Nove Gorice Matej Arčon dobil dobrih 15.000 glasov oziroma slabih 44 odstotkov. Predsednik omenjene stranke Robert Golob je v volilnih okrajih Ljubljana Center in Ljubljana Šiška prejel dobrih 9600 glasov, prvaka SDS Janeza Janšo pa je v volilnih enotah Grosuplje 1 in Ivančna Gorica podprlo skoraj 7700 glasov.
Po drugi strani so bili nekateri kandidati v DZ izvoljeni z le nekaj sto glasovi. Najmanj glasov med izvoljenimi poslanci, dobrih 600, je prejela aktualna poslanka SD Bojana Muršič, manj kot 1000 glasov pa tudi kandidati Levice Miha Kordiš, Matej T. Vatovec in Ana Černe.
Brez poslanskega stolčka tudi Hojs in Nemec
Volilna aritmetika pa je nekatere kandidate stala uvrstitve v DZ, čeprav so prejeli več glasov kot izvoljeni poslanci. Tako bo denimo DZ morala zapustiti dosedanja poslanka SDS Elena Zavadlav Ušaj, čeprav je prejela 4150 glasov, iz DZ pa se poslavljata tudi poslanca iste stranke Marjan Pojbič (3488 glasov) in Dejan Kaloh (2898 glasov). Iz DZ se bosta mora posloviti tudi poslanca NSi Andrej Černigoj (1081) in Blaž Pavlin (1049) ter poslanec SD Matjaž Nemec (1261).
Preboj v DZ ni uspel niti notranjemu ministru Alešu Hojsu, ki je dobil 1883 glasov, ter kmetijskemu ministru Jožetu Podgoršku, ki je sicer tik pred volitvami odstopil, prejel pa je 1517 glasov.
Med aktualnimi poslanci najmanj glasov prejel Simonovič
Ker se njihove stranke niso uvrstile v parlament, so pred vrati DZ ostali tudi prvak LMŠ Marjan Šarec (2740 glasov), predsednik Konkretno Zdravko Počivalšek (2169), predsednica SAB Alenka Bratušek (1538), prvak SNS Zmago Jelinčič, ki ga je obkrožilo 1097 volivcev in predsednik DeSUS Ljubo Jasnič z 58 glasovi.
Med aktualnimi poslanci, katerih stranke se niso uvrstile v parlament, je najmanj glasov, in sicer 57, prejel kandidat Naše dežele Branko Simonovič, sledi mu Gregor Perič (Konkretno) s 193 glasovi volivcev.
V DZ rekordno število žensk, v Gibanju Svoboda jih je več kot polovica
V zgodovini samostojne države v sestavi DZ še nikoli ni bilo toliko žensk, kot jih je bilo izvoljenih na tokratnih parlamentarnih volitvah. V DZ se jih uvrstilo 36, kar predstavlja 40 odstotkov vseh poslancev. Po delnih neuradnih izidih nedeljskih volitev največji delež žensk v svojih vrstah tako dosega Gibanje Svoboda, saj je bilo na njihovi listi izvoljenih 22 žensk, kar predstavlja kar 53,7 odstotka poslancev te stranke.
Na listi SD so bile v DZ izvoljene tri ženske ali 42,9 odstotka vseh strankinih poslancev, v Levici pa imajo dve poslanki, kar predstavlja 40 odstotkov vseh. Tudi NSi bosta v DZ zastopali dve ženski, delež žensk v tej poslanski skupini pa bo 25-odstoten, kar je najmanj med vsemi. Nekoliko višji delež žensk imajo v SDS, kjer je bilo izvoljenih sedem žensk ali 25,9 odstotka strankinih poslancev.
Doslej je bilo sicer največ žensk, po 32, v DZ ob koncu mandatov 2011-2014 in 2014-2018. Najmanj pa jih je bilo v mandatih 1996-2000 in 2004-2008, ko je bilo v DZ le po 11 poslank. V iztekajočem se mandatu je bilo v DZ izvoljenih 22, ob koncu mandata pa jih je bilo v DZ 26.
