Do naslednjih volitev v državni zbor je še kakšnih osem mesecev. Ob robu priprav na prihodnjo delitev moči v državi bodo jesenski meseci za politične stranke v znamenju številnih kongresov. Začeti velja z največjo koalicijsko stranko, ki se na volilni kongres odpravlja v drugi polovici septembra. Za Gibanje Svoboda, ki je nastalo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami s preoblikovanjem tedanje Stranke zelenih dejanj Jureta Lebna, bo to prvo odločanje o vodstvu po ustanovitvi. Za mesto na čelu stranke ni nikakršnega dvoma: premier in aktualni predsednik Robert Golob bo po pričakovanjih zgolj preveril svojo podporo med člani.
Cilj stranke je sicer znan od samega začetka vladanja, ko je Svoboda pred tremi leti osvojila rekordnih 41 poslanskih sedežev – dobiti še drugi mandat za vladanje. V katerem naj bi – tako vsaj trdijo v Svobodi – do konca izpeljali začete reforme z različnih področij upravljanja države. Javnomnenjske ankete sicer kažejo, da je podpora prvi stranki koalicije tako kot drugim novim strankam v preteklosti od volitev občutno padla, vseeno pa ne toliko, da bi bil drugi zaporedni mandat nedosegljiv. Po avgustovskih meritvah Vox populi bi stranka osvojila 24 sedežev v DZ, s čimer je zanesljivo v najboljši poziciji v levoliberalnem delu političnega prostora.
