Vlada je pred petkovo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca pričakovano pohitela in sprejela interventni zakon, s katerim bo omogočila, da bo približno 20.000 stanovalcev v domovih starejših pravočasno avtomatsko prevedenih v nov sistem dolgotrajne oskrbe in da nihče ne bo ostal brez nove pravice.
Prvega decembra začne namreč veljati nova pravica do oskrbe v instituciji, ki stanovalcem načeloma prinaša bistveno nižje položnice, saj bodo poslej plačevali le še za nastanitev in prehrano, oskrba v pripadajočem obsegu pa se bo pokrivala iz novega prispevka. Koliko bo plačeval po novem, če bo prešel v nov sistem ali ostal v starem, si lahko vsak na podlagi individualnih okoliščin izračuna s pomočjo posebnega kalkulatorja za informativnih izračun novih cen.
Minister Maljevac je zagotovil, da pri uveljavitvi te pravice v nasprotju z oskrbo na domu ne bo zamud. Preloma obljube nekaj mesecev pred volitvami si vlada ne more privoščiti. Sicer bi stanovalce namesto nižjih doletele celo višje cene, saj se bo po 1. decembru oskrbnina po starem sistemu dvignila za do 20 odstotkov, ker država ne bo več sofinancirala dviga plač zaposlenih.
Po veljavnem zakonu o dolgotrajni oskrbi se vsi obstoječi stanovalci na podlagi obveznega prehodnega soglasja s 1. decembrom prevedejo v pripadajočo kategorijo dolgotrajne oskrbe, o čemer vstopna točka centra za socialno delo (CSD) izda odločbo. Odločba pa je podlaga za sklenitev osebnega načrta, torej pogodbe med upravičencem in izvajalcem. S predlaganim interventnim zakonom se koraki v postopku nekoliko spreminjajo in poenostavljajo.
Ker vstopne točke še nimajo ustreznega informacijskega sistema, v zaostanku pa so že pri reševanju vlog za dolgotrajno oskrbo na domu, bi bila pravočasna ročna izdaja več kot 20.000 prevedbenih odločb misija nemogoče. Zato je bilo neizbežno najti drugačno rešitev.
Prevedba brez zakonsko določene odločbe
Domovi starejših v teh dneh že pospešeno zbirajo soglasja stanovalcev za prevedbo.
Z interventnim zakonom bo vodenje nadaljnjih postopkov prevzela posebna vstopna točka za prevedbe, organizirana na CSD Ljubljana. Ta bo morala v postopku preveriti še izpolnjevanje vseh potrebnih pogojev za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe in določiti kategorijo dolgotrajne oskrbe. Na tej podlagi bodo domovi s stanovalci nato sklenili osebne načrte ter dogovor o nastanitvi in prehrani, kar bo zanje vstopnica v nov sistem. Ob sklenitvi osebnega načrta se bodo tudi dokončno odpovedali dodatku za pomoč in postrežbo, v kolikor ga prejemajo. Osebni načrti bodo morali biti sklenjeni najkasneje do konca leta. Vstopna točka bo nato lahko odločbe izdala naknadno, do 31. decembra 2026.
Vpleteni so našli rešitev tudi za po ocenah približno pet tisoč stanovalcev, ki soglasja ne morejo podpisati sami, hkrati pa tudi nimajo postavljenega skrbnika, ki bi ga lahko podpisal v njihovem imenu. Predvideno je, da o takšnih primerih domovi obvestijo pristojni center za socialno delo, ki začne postopke za postavitev pod skrbništvo. Domovi medtem s stanovalcem sklenejo le začasni osebni načrt, ki omogoča njihovo prevedbo v nov sistem in ki velja, dokler ni urejeno skrbništvo. Medtem mu primerljive storitve oziroma prejemki mirujejo.
Vlada je predlog zakona že posla v državni zbor, poslanci naj bi ga obravnavali in sprejeli po nujnem postopku.
S sprejemom predloga zakona je vlada pohitela tudi zato, da je predlagateljem interpelacije zoper ministra Simona Maljevca vzela še en dodaten argument za kritike na račun zamud pri vzpostavljanju sistema. Pričakovati je, da bodo v opoziciji izpostavili predvsem v praksi še nedelujočo oskrbo na domu, za katero centri odločbe izdajajo z zamudo in ki niti formalno še ni dostopna v vseh občinah, ter po njihovem neupravičeno pobiranje prispevka v zdajšnji višini, dokler ni jasno, koliko denarja bo za delovanje sistema dejansko potrebnega.
