Psi so v tem obdobju lahko še posebej nevarni za mladiče divjadi, ki jih lahko poškodujejo. »Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko pravočasno umaknejo,« so zapisali in dodali, da so živali v obdobju, ko imajo mladiče, še posebej občutljive.
Srne denimo imajo mladiče v drugi polovici maja in začetku junija, večinoma na travnikih. »Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini,« so pojasnili na LZS.
Sprehajalce zato pozivajo, naj se mladičev ne dotikajo. »Sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiče in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.«
Pes lahko pripelje medveda
V tem času se običajno začnejo pariti medvedke, ki v maju in juniju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne bi poškodovali. Ker se morajo mladiči znajti popolnoma sami, se lahko hitro približajo človeku, so zapisali.
Pes, ki v gozdu ne bo na povodcu, bo ob srečanju z medvedom najverjetneje stekel h gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Opozorili so še, naj bodo posebej previdni kolesarji, saj so lahko hitri in tihi in medveda ne opozorijo pravočasno na svoj prihod.
Poleg psov mladičem v naravi predstavlja nevarnost še košnja trave. »Pred košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih si mnogi pomagajo z droni s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu,« svetujejo na Lovski zvezi Slovenije.
Predlagajo, da s pomočjo pokošenih šopov trave mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Predvsem pri košnji zadnjih pasov pa je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se prostoživeče živali lahko pravočasno umaknejo na varno.
»Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo naključno zaide del živalskega tkiva, krma v krogu 40 centimetrov za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine,« so še zapisali.
