Potem ko sta stranki LMŠ in SAB na državnozborskih volitvah izpadli iz parlamenta, se ta teden nadaljujejo postopki za pripojitev obeh strank Gibanju Svoboda. Zbor članstva LMŠ bo o združitvi na daljavo odločal jutri, člani SAB pa na kongresu v prihodnjih dneh. »Formalnopravno bo pridružitev opravljena na način združevanja subjektov zasebnega prava, na primer gospodarskih družb,« je pojasnil Žiga Fišer iz Gibanja Svoboda. Potem ko bodo stekli interni postopki na ravni LMŠ in SAB, mora na kongresu združitev potrditi še Gibanje Svoboda, ki bo po izvedeni pridružitvi prevzelo tako kader kot finančne vire in obveznosti vseh strank. »Računamo predvsem na znanje in druge vire, s katerimi bomo lahko oplemenitili oziroma nadgradili obstoječo strukturo Gibanja Svoboda na prihajajočih predsedniških in lokalnih volitvah,« je povzel Fišer.
Formalno je sicer združitev treh strank pričakovati do konca meseca, združitveni kongres pa pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Za vodenje postopkov združevanja je izvršni odbor stranke SAB pooblastil generalnega sekretarja Jerneja Pavliča. »Jesenski združitveni kongres bo zgolj zaključni korak, pika na i, saj se bomo združili že prej. Cilj je okrepitev liberalnega prostora, da torej stranke na tem delu političnega zemljevida skupaj ponudimo najboljše kadre na vseh ravneh, od najnižje do najvišje,« je dejal. Tudi Pavlič je poudaril, da je cilj zmaga na lokalnih volitvah, kjer da mreža treh strank obeta izredno dober rezultat.
Z DeSUS se niso pogovarjali
Na vprašanje, kaj lahko s tega vidika prispeva stranka SAB, je Pavlič navedel dvoje. »Po eni strani imamo v stranki izkušene politične kadre pa tudi kadre iz gospodarstva in upokojenskih vrst. Poleg tega lahko ponudimo izkušnje, ki smo jih nabirali v zadnjih desetih letih, kar je ključno z vidika neponavljanja napak predhodnikov, poznavanja konkurence in izpolnjevanja predvolilnih obljub v okviru ministrstev,« je o tem, da bodo v skupni blok prinesli strokoven kader in izkušnje, dejal Pavlič. Tako v Gibanju Svoboda kot v SAB so sicer zavrnili govorice, da bi bila pri projektu združevanja kadar koli v igri stranka DeSUS, ki na parlamentarnih volitvah ni prepričala niti odstotka volilcev, a je do nedavnega razpolagala z razvejano mrežo lokalnih odborov.
O konkretnih imenih in potencialnih funkcijah, ki bi jih zasedli kadri LMŠ in SAB, zaenkrat ni znanega veliko. Mesto generalnega sekretarja bi lahko prevzel nekdanji vodja poslancev LMŠ Brane Golubović, prvak stranke Marjan Šarec pa je že prevzel vodenje ministrstva za obrambo. O drugih konkretnih imenih ni želel govoriti niti Pavlič, saj da je izbira v domeni Gibanja Svoboda. »Mi smo svoje ljudi že predstavili oziroma jih še bomo, popolnitev funkcij pa se bo zgodila naknadno. Tiste, ki jih je Robert Golob videl že v prvi fazi, jih je že vzel,« je komentiral, pri čemer je spomnil na Mašo Kociper, ki je postala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, pa na predsednico stranke Alenko Bratušek, ki je za zdaj zasedla mesto državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo, po sprejemu novega zakona o vladi, ki ga je SDS s pobudo za posvetovalni referendum začasno ustavila, pa bo predvidoma zasedla mesto ministrice.
