V teh dneh se po nižinah stopnjuje toplotna obremenitev, so opozorili na Agenciji RS za okolje (ARSO), najvišje temperature pa lahko dosežejo tudi 36 stopinj Celzija. V Zdravstvenem domu Ljubljana opažajo vse večje število bolnikov s težavami, na katere vpliva vročina; med njimi so prehodna izguba zavesti, utrujenost in glavobol.
Na internistični prvi pomoči UKC Ljubljana so v zadnjih dneh srečevali nekoliko več pacientov, ki prihajajo zaradi poslabšanja kroničnih bolezni. Razlogi za to so sicer različni in jih ni mogoče pripisati samo višjim temperaturam, so izpostavili v največji bolnišnici. V zdravstvenih ustanovah prebivalcem svetujejo, naj bodo v tem obdobju posebno pozorni na svoje zdravje, svoj bližnje in sosede.
Še več vročinskih valov
Po dosedanjih izkušnjah je v obdobjih vročinskih valov nekaj več obiskov urgence zaradi motenj elektrolitskega ravnovesja in dehidracije, so spomnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Tovrstne težave je mogoče preprečiti z uživanjem tekočin in elektrolitov. Analiza povezanosti med obiski ljubljanske urgence in vročinskimi valovi po drugi strani ni pokazala, da bi bila na take dneve vsota vseh obiskov pacientov kaj večja kot običajno. Tudi sicer v slovenskem zdravstvu, čeprav se breme toplote med vročinskimi valovi povečuje, že nekaj let ne opažajo povečanega števila smrti ali hospitalizacij v teh obdobjih.
Ali je to rezultat boljše pripravljenosti na vročinske valove, za zdaj ni znano. Raziskav, ki razjasnile, kako in v kolikšni meri posamezni ukrep ljudje upoštevajo, namreč ni, so pojasnili na NIJZ. Kot so omenili, je sicer znanih več procesov, ki vplivajo na razlike v odpornosti prebivalstva proti skrajnim temperaturam. Tovrstna aklimatiziranost ima dve obliki, vedenjsko in fiziološko. Vedenjska je najučinkovitejša in jo posameznik pridobi predvsem po predhodni izpostavljenosti vročini. Če se odpravimo v vroče podnebje, se na primer kmalu naučimo primerno pogosto piti in se izogibati soncu.
»Zmanjšanje telesne dejavnosti in dodatno uživanje tekočin med vročinskim valom lahko zmanjša tveganje za vročinsko kap,« so še ponazorili na NIJZ. Znano je tudi, da se lahko z odpiranjem oken v hladnejšem delu dneva in ponoči ter uporabo klimatskih naprav zmanjša število obiskov na urgenci zaradi vročinskega vala. Več raziskav kaže na tudi fiziološko prilagoditev, ki poveča odpornost ob izpostavljenosti visokim temperaturam, ugotavljajo na NIJZ.
Vročina je sicer vse pogostejša. Med letoma 1961 in 2011 se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za 1,7 stopinje Celzija. Dvig je bil izrazitejši v vzhodnem delu države, so na NIJZ izpostavili v obširni publikaciji o podnebni ranljivosti. V prihodnje bo še huje. Po podatkih ARSO se bo po optimističnem scenariju število vročih dni v Sloveniji do konca stoletja povečalo za približno šest dni na leto, po zmerno optimističnem scenariju za okoli 11 dni, po pesimističnem scenariju pa bi bil porast približno 27-dneven. Vročinski valovi bodo postali daljši, intenzivnejši in bolj pogosti, so dosedanje ugotovitve povzeli na NIJZ. Upoštevati pa je treba tudi, da se v razvitih državah sveta prebivalstvo stara.
Kakšni so vplivi vročinskih valov, kljub temu ni povsem dorečeno. Zmanjšanje umrljivosti v dneh največje vročine v tujini pripisujejo boljšemu delovanju zdravstvenih sistemov, večji ozaveščenosti pa tudi izolaciji stavb, klimatskim napravam in zgodnjemu obveščanju prebivalcev.
Hladna zatočišča in dodatni pitniki
Med ukrepi, po katerih je smiselno poseči, na NIJZ izpostavljajo pripravo seznama javnih zgradb, ki lahko začasno nudijo prostor za umik prebivalcem v vročinskem valu pa tudi ob poplavah ali zemeljskih plazovih. Podnebni scenariji kažejo, da bo ekstremnih vremenskih in z vremenom povezanih dogodkov več, so poudarili. Identifikacija zgradb, kamor bi se lahko po potrebi umaknili prebivalci, bi bila v pomoč, so prepričani. Primerni bi bili lahko trgovski centri, knjižnice, šolski prostori in urejeni parki. »Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine,« so spomnili na NIJZ.
Smiselna bi bila tudi namestitev dodatnih pitnikov, še zlasti na otroških igriščih in ob rekreativnih poteh, prav tako nameščanje klopi v senci in pršilnikov na javnih površinah. Otroška igrišča, kolesarske poti in pešpoti bi bilo treba umeščati v senčne predele, ugotavljajo. Pri urejanju pomoči na domu bo treba biti posebej pozoren na starejše ljudi na oddaljenih kmetijah, osamljene posameznike v stanovanjskih blokih in druge ranljive prebivalce, so opozorili na NIJZ, na vremenske razmere pa se je mogoče odzvati tudi s prilagajanjem delovnika in šolskih dejavnosti.
V Zdravstvenem domu Ljubljana pojasnjujejo tudi, kako ukrepati, ko je organizem že pregret. Kadar odpove regulacija telesne temperature, se najprej pojavijo znaki dehidracije, so izpostavili. Med njimi so utrujenost, vrtoglavica, razdražljivost, žeja in izguba apetita. Urin postane temno rumen, lahko pride do krčev ali omedlevice, so našteli. V teh primerih je pomembno hlajenje organizma s hladno, ne pa ledeno mrzlo vodo, pa tudi pitje večjih količin tekočine.
Poleg vode so primerne tudi izotonične raztopine. »V primeru mišičnih krčev dvignemo okončine in jih nalahno masiramo ter obložimo s hladnimi oblogami,« svetujejo v zdravstvenem domu. Naslednja stopnja je vročinska izčrpanost, ko se lahko med drugim pridruži slabost, glavobol, bruhanje ali zmedenost. »Prizadetega slečemo, lahko uporabimo hladne obloge predvsem na mestih, kjer so velike žile: vrat, pazduhe, dimlje. Če lahko, ga tuširamo. Če težave ne minejo v eni uri, je potrebna zdravniška pomoč,« so zapisali v zdravstvenem domu. Najhujša stopnja je vročinska kap, pri kateri telesna temperatura zraste preko 40,5 stopinje Celzija. Gre za življenje ogrožajoče stanje, pri katerem ne smemo odlašati s klicem na številko 112, so opozorili v zdravstvenem domu. Do prihoda reševalcev prizadetega posameznika hladimo, so še poudarili, če izgubi zavest, pa mu ne dajemo piti tekočine, ampak ga namestimo v položaj za nezavestne.
Med prebivalci, ki so v času vročinskega vala posebej ogroženi, so starejši, še zlasti ob kroničnih zdravstvenih težavah, otroci, športniki in fizični delavci, so spomnili v zdravstvenem domu. Prebivalcem tudi sicer svetujejo, naj se zadržujejo na hladnem, pijejo naj veliko tekočine in naj ne pretiravajo z aktivnostmi na prostem. Pozorni naj bodo na bližnje in sosede, dodajajo, otrok in živali pa naj nikoli ne puščajo v vozilu.
