Suzanne Sharrok, predsednica mednarodne organizacije, ki združuje približno 2500 botaničnih vrtov z vsega sveta, je ob tej priložnosti poudarila, da je ljubljanski botanični vrt med najstarejšimi v Evropi in dokazuje veliko vzdržljivost. Vodja ljubljanskega vrta dr. Jože Bavcon včeraj ni kvaril začetka delovnega praznovanja visokega jubileja vrta s tem, da bi javno opozoril na kronično finančno in kadrovsko podhranjenost te nacionalne kulturne ustanove. Pač pa je spregovoril o tem, kako vrt zbira donatorska sredstva za delovanje in vzdrževanje v svojem jubilejnem letu, ki sovpada z mednarodnim letom ohranjanja rastlinske raznovrstnosti, in ga bodo šele jeseni lahko okronali z odprtjem rastlinjaka za tropske rastline.
Ob tem je dolgoletni predsednik mednarodne organizacije botaničnih vrtov in direktor irskega nacionalnega botaničnega vrta v Dublinu dr. Peter Wyse Jackson poudaril velik pomen botaničnih vrtov, ki so s svojimi bogatimi zbirkami rastlin neke vrste nacionalne rastlinske "investicijske" banke in nacionalna središča za ohranjanje obstoječih rastlinskih vrst za prihodnje rodove. Opozoril je, da več kot četrtini rastlinskih vrst po svetu in tudi več tisoč rastlinskim vrstam v Evropi grozi izumrtje, pred katerim jih varujejo predvsem nacionalni botanični vrtovi s svojimi bogatimi zbirkami rastlinskih vrst. To so pravi nacionalni zakladi, ki bodo tudi zaradi podnebnih sprememb v prihodnje postajali še pomembnejši in bolj dragoceni. Pomembno vlogo imajo tudi pri ozaveščanju javnosti o nujnem varovanju ogroženih rastlin.
Za eno od njih, hladnikijo, ki je naš edini rodovni endemit iz družine kobulnic in razen v botaničnem vrtu raste le še na majhnem območja Trnovskega gozda, bo v prihodnjih mesecih nedvomno precej zanimanja tudi širše v Evropski uniji, in sicer med numizmatiki, saj je upodobljena na dvoevrskih spominskih kovancih, ki jih je z izbranim motivom iz slovenskega rastlinskega sveta in s soglasjem evropske komisije Banka Slovenije dala izdelati v kovnici na Finskem. Poleg milijona teh spominskih dvoevrskih kovancev, ki prihajajo v obtok kot plačilno sredstvo na vsem evrskem območju in bodo zato kot velika zanimivost verjetno kmalu pošli, prav tako pa tudi priložnostni seti, kartice in zbirke s spominskimi kovanci, ki jih bodo prodajali v vseh podružnicah Deželne banke Slovenije.